Profesionalno oskrbo na domu je v letu 2024 prejemalo 42,3 odstotka prebivalcev Slovenije iz gospodinjstev, v katerih je vsaj en član navedel potrebo po dolgotrajni oskrbi, povprečje Evropske unije pa je znašalo 28,3 odstotka. Podatka sta iz Eurostatove zbirke ilc_ats22 in opisujeta leto pred uvedbo prispevka za obvezno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo.
Po tem deležu se je Slovenija uvrstila na sedmo mesto v Uniji. Višje so bile Danska s 63,5 odstotka, Ciper z 62,9 odstotka, Belgija z 52,9 odstotka, Portugalska z 49,9 odstotka, Francija s 46,3 odstotka in Nizozemska s 44,4 odstotka. Najnižje deleže so imele Estonija s 7,6 odstotka, Madžarska z 8,3 odstotka in Poljska z 8,5 odstotka. Med sosedami je Italija dosegla 28,2 odstotka, Hrvaška 27,4 odstotka in Avstrija 22,4 odstotka.
| Profesionalna oskrba na domu v gospodinjstvih s potrebo po dolgotrajni oskrbi, 2024 | ||
| Delež prebivalcev, ki so prejeli profesionalno oskrbo na domu | ||
| Država | Delež (%) | Razlika do povprečja EU (odstotne točke) |
| Evropska unija | 28,3 | izhodišče |
| Danska | 63,5 | +35,2 |
| Ciper | 62,9 | +34,6 |
| Belgija | 52,9 | +24,6 |
| Portugalska | 49,9 | +21,6 |
| Francija | 46,3 | +18,0 |
| Nizozemska | 44,4 | +16,1 |
| Slovenija | 42,3 | +14,0 |
| Finska | 39,3 | +11,0 |
| Litva | 31,0 | +2,7 |
| Nemčija | 29,2 | +0,9 |
| Slovaška | 28,3 | 0,0 |
| Italija | 28,2 | -0,1 |
| Luksemburg | 28,2 | -0,1 |
| Hrvaška | 27,4 | -0,9 |
| Irska | 24,7 | -3,6 |
| Malta | 23,1 | -5,2 |
| Češka | 22,9 | -5,4 |
| Avstrija | 22,4 | -5,9 |
| Švedska | 22,4 | -5,9 |
| Latvija | 21,8 | -6,5 |
| Španija | 20,8 | -7,5 |
| Grčija | 16,0 | -12,3 |
| Bolgarija | 10,9 | -17,4 |
| Romunija | 10,4 | -17,9 |
| Poljska | 8,5 | -19,8 |
| Madžarska | 8,3 | -20,0 |
| Estonija | 7,6 | -20,7 |
| Lider.si | Vir: Eurostat (ilc_ats22). Podatki za leto 2024. Kazalnik zajema prebivalce gospodinjstev, v katerih je vsaj en član navedel potrebo po dolgotrajni oskrbi, in meri prejem storitve, ne njenega obsega. Razlike so izračunane iz prikazanih zaokroženih vrednosti. | ||
| Razlogi za neuporabo ali premajhen obseg profesionalne oskrbe na domu, 2024 | ||
| Delež prebivalcev gospodinjstev s potrebo po dolgotrajni oskrbi | ||
| Glavni razlog | Slovenija (%) | Evropska unija (%) |
| Finančni razlogi | 9,5 | 10,5 |
| Storitve niso na voljo | 5,2 | 5,0 |
| Oseba, ki oskrbo potrebuje, jo je zavrnila | 1,2 | 2,1 |
| Nezadovoljstvo s kakovostjo storitev | 0,7 | 1,5 |
| Lider.si | Vir: Eurostat (ilc_ats20). Podatki za leto 2024. V povprečju Unije je 7,9 odstotka prebivalcev navedlo druge razloge, skupni delež nepokrite potrebe je 27,1 odstotka. | ||
Slovenski rezultat je nastal v ureditvi, ki je danes ni več. Prispevna stopnja enega odstotka velja od 1. julija 2025, istega dne pa se je začela izvajati tudi pravica do dolgotrajne oskrbe na domu. Stanovalci domov za starejše so v novi sistem prešli 1. decembra 2025. V letu 2024 so plačano oskrbo na domu financirale predvsem občine prek storitve pomoči družini na domu in zdravstvena blagajna prek patronažne službe, preostanek pa so pokrila gospodinjstva sama. Slovenija je povprečje Unije presegla za 14 odstotnih točk brez namenskega zavarovanja.
Dolgotrajno oskrbo na domu kot pravico iz obveznega zavarovanja je konec februarja 2026 prejemalo 235 oseb, kažejo podatki ministrstva za demografijo, družino in socialne zadeve. Eurostatov kazalnik za leto 2024 zajema vso plačano oskrbo na domu ne glede na pravno podlago in ne glede na plačnika. Novi sistem dostopa do storitve ni ustvaril, prevzel je njeno financiranje in ga uredil kot zavarovalniško pravico.
Finančne razloge za neuporabo storitve ali za njen premajhen obseg je v Sloveniji navedlo 9,5 odstotka prebivalcev iz teh gospodinjstev, nerazpoložljivost storitev 5,2 odstotka, zavrnitev osebe, ki oskrbo potrebuje, 1,2 odstotka in nezadovoljstvo s kakovostjo 0,7 odstotka. Povprečja Unije so bila 10,5, 5,0, 2,1 in 1,5 odstotka, oba niza sta iz Eurostatove zbirke ilc_ats20. Denar je bil v Sloveniji manjša ovira kot v povprečju Unije, razpoložljivost storitve pa večja.
Prispevek se nanaša na nižjo od obeh ovir, višjo pa ureja druga zakonodaja. Državni zbor je 18. septembra sprejel interventni zakon, ki od 1. oktobra uvaja začasni dodatek 300 evrov bruto za zaposlene pri izvajalcih dolgotrajne oskrbe in do konca leta 2027 dopušča pogodbeno sodelovanje s samostojnimi podjetniki. Dodatek in pogodbeno sodelovanje zadevata zaposlovanje pri izvajalcih, ne cene storitve za uporabnika.
Finančni načrt Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije za leto 2026 predvideva 663,4 milijona evrov prihodkov in 723,1 milijona evrov odhodkov obveznega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo, razliko pa krijejo lastni viri iz preteklih let. Po Eurostatovih nacionalnih računih so slovenska gospodinjstva v letu 2024 za zdravje neposredno namenila manj kot 500 evrov na prebivalca. Pod 500 evrov so bile še Slovaška, Češka, Madžarska in Romunija. Povprečje Unije je znašalo 930 evrov na prebivalca, v Belgiji, Luksemburgu in Nemčiji pa je poraba presegla 1.200 evrov.
Eurostat meri, ali je gospodinjstvo plačano oskrbo na domu prejelo, ne meri pa števila ur niti intenzivnosti oskrbe. Visok delež ne pove, ali je bil obseg zadosten. Na višino deleža vpliva tudi sestava gospodinjstev. V Uniji so plačano oskrbo najpogosteje prejemala enočlanska gospodinjstva, 49,4 odstotka, najredkeje pa gospodinjstva z vzdrževanimi otroki, 17,9 odstotka.
Modul o dostopu do storitev se v evropski raziskavi o dohodkih in življenjskih pogojih ponavlja vsakih šest let. Prejšnja meritev je bila opravljena v letu 2016, ko je povprečje Unije znašalo 21,0 odstotka.
