Razprodaja čipov in napadi na Iran, nafta pri 92 dolarjih, ECB pred prvim dvigom

Tehnološki Nasdaq je v torek popoldne tonil že za 3,5 odstotka, a se do zaprtja vrnil na 0,97 odstotka izgube in končal pri 25.678,82 točke, potem ko je Donald Trump isti dan obljubil dogovor z Iranom v nekaj dneh in zagrozil z udari nanj. S&P 500 je izgubil 0,26 odstotka in se ustavil pri 7.386,65 točke, Dow Jones pa se je s 86 točkami dobička povzpel na 50.872,11 točke. Grožnja se je uresničila čez noč, ko so Združene države napadle iranske cilje in je Iran obstreljeval ameriške baze v regiji, cena nafte pa se je v sredo zjutraj zvišala na približno 92 dolarjev za sod.

Sklad iShares Semiconductor, merilo polprevodnikov, je izgubil odstotek, dan po šestodstotnem odboju, Micron in Broadcom pa sta po ponedeljkovem skoku spet padla za odstotek. Razprodaja čipov se je razplamtela v petek, ko je Nasdaq izgubil 4,18 odstotka in doživel najhujši dan po aprilu 2025.

Za razprodajo stoji izjemna koncentracija peščice tehnoloških velikanov, povezanih z umetno inteligenco. Strateg Evercore ISI Julian Emanuel je v nedavni analizi izračunal, da Micron, Nvidia in Alphabet skupaj prispevajo več kot 40 odstotkov letošnjega popravka napovedi dobička za indeks S&P 500. Ob koncu leta pričakuje S&P 500 pri 7.750 točkah.

V Evropi je vseevropski indeks Stoxx 600 padel za 0,42 odstotka. Najmočneje so se znižale delnice rudarskih ter naftnih in plinskih družb, potem ko je ameriški minister za energijo Chris Wright dejal, da promet skozi Hormuško ožino občutno narašča. Izjava je znižala cene nafte. Londonski FTSE 100 je izgubil 1,4 odstotka, saj sta energetska velikana BP in Shell padla za skoraj tri odstotke oziroma slaba dva odstotka. Frankfurtski DAX se je znižal za 0,8 odstotka, pariški CAC 40 in milanski FTSE MIB pa sta se zadržala tik nad ničlo.

Ameriške sile so po navedbah Centcoma v torek zvečer zadele iransko protizračno obrambo ter radarske postaje blizu Hormuške ožine, potem ko je bil tam sestreljen ameriški vojaški helikopter, za kar je Trump okrivil Iran. Ameriški uradnik je dejal, da so sile zadele blizu 20 ciljev, Iran pa je v sredo zjutraj napadel ameriške baze v Kuvajtu, Bahrajnu in Jordaniji, kjer je jordanska vojska sestrelila pet raket.

Brent je po napadih pridobil 0,9 odstotka na 92,29 dolarja za sod, ameriški WTI pa 0,8 odstotka na 88,97 dolarja, oba z odmikom od sedemtedenskega dna iz prejšnje sesije. Hormuška ožina, skozi katero je pred vojno tekla približno petina svetovne nafte, ostaja večinoma zaprta pod blokado Združenih držav in Irana. Izvršni direktor Saudi Aramca Amin Nasser je vlagateljem dejal, da se trg ne bo uravnotežil pred letom 2027, če bo ožina zaprta tudi po sredini junija.

Evropska centralna banka bo o obrestnih merah odločala v četrtek. Trgi z okoli 91-odstotno verjetnostjo pričakujejo dvig za 25 bazičnih točk, ki bi depozitno obrestno mero dvignil na 2,25 odstotka, prvi dvig, odkar je februarska vojna na Bližnjem vzhodu pognala cene energije. ECB je napoved inflacije za leto 2026 zvišala na 2,6 odstotka. Ekonomist Goldman Sachsa Alexandre Stott je v analizi opozoril, da se zaostrovanje denarne politike prek strožjih posojilnih pogojev že prenaša v gospodarstvo, in napovedal dva dviga, junija in septembra.

Ameriško gospodarstvo je maja ustvarilo 172.000 novih delovnih mest, več kot dvakrat toliko, kot je napovedala anketa ekonomistov.