Ista depozitna obrestna mera ECB je v Sloveniji v realnem izrazu za skoraj odstotno točko nižja kot v povprečju evroobmočja. Mera za vseh dvajset članic znaša 2,25 odstotka. Pri slovenski inflaciji 3,7 odstotka realna cena denarja pade na minus 1,45 odstotne točke, za evroobmočje v celoti na minus 0,55. Posojilojemalcem to znižuje realno breme dolga, varčevalcem pa realno vrednost prihrankov.
Evropska centralna banka je 11. junija zvišala tri ključne obrestne mere za 25 bazičnih točk in depozitno mero postavila na 2,25 odstotka, prvič po septembru 2023. Ker je nominalna mera povsod enaka, razliko določa domača inflacija. Slovenska realna mera je natanko 0,9 odstotne točke pod povprečjem evroobmočja, kolikor znaša tudi razkorak med slovensko in evrsko junijsko inflacijo.
| REALNA DEPOZITNA OBRESTNA MERA PO DRŽAVAH EVROOBMOČJA, JUNIJ 2026 | ||
|---|---|---|
| Država | Inflacija (HICP) | Realna obrestna mera |
| Malta | 1,9 % | +0,35 % |
| Estonija | 2,0 % | +0,25 % |
| Francija | 2,0 % | +0,25 % |
| Nemčija | 2,4 % | -0,15 % |
| Finska | 2,7 % | -0,45 % |
| Evroobmočje | 2,8 % | -0,55 % |
| Belgija | 3,0 % | -0,75 % |
| Italija | 3,1 % | -0,85 % |
| Avstrija | 3,1 % | -0,85 % |
| Portugalska | 3,1 % | -0,85 % |
| Irska | 3,2 % | -0,95 % |
| Latvija | 3,3 % | -1,05 % |
| Slovaška | 3,5 % | -1,25 % |
| Španija | 3,6 % | -1,35 % |
| Slovenija | 3,7 % | -1,45 % |
| Luksemburg | 3,8 % | -1,55 % |
| Grčija | 3,9 % | -1,65 % |
| Ciper | 4,0 % | -1,75 % |
| Hrvaška | 4,2 % | -1,95 % |
| Bolgarija | 5,3 % | -3,05 % |
| Litva | 5,5 % | -3,25 % |
| Lider.si | Vir: Eurostat (hitra ocena, 1. julij 2026) in ECB. Realna mera je razlika med depozitno obrestno mero ECB (2,25 %) in letno inflacijo. | ||
Med dvajsetimi članicami z junijskim podatkom je denar realno cenejši v Sloveniji kot v štirinajstih od njih. Globlje negativno realno mero od slovenske dosegajo le Litva pri minus 3,25 odstotka, Bolgarija pri minus 3,05, Hrvaška pri minus 1,95, Ciper pri minus 1,75, Grčija pri minus 1,65 in Luksemburg pri minus 1,55 odstotka. Pozitivno realno mero imajo samo Malta, Estonija in Francija.
V primerjavi s sosedami je slovenski položaj vmesen. Avstrija in Italija sta pri minus 0,85 odstotka, Hrvaška pri minus 1,95 odstotka. Za slovensko gospodarstvo denar realno stane 0,6 odstotne točke manj kot za avstrijsko in 0,5 več kot za hrvaško. Slovenska realna mera je bližje hrvaški kot avstrijski.
Enotna mera ECB za Slovenijo ne deluje enako kot za jedro unije. Pri realni ceni denarja globoko pod ničlo monetarna politika domače inflacije ne zavira. Nemčija in Francija z inflacijo pri dveh odstotkih čutita občutno večji realni pritisk kot Slovenija.
Nizka realna cena denarja ne pomeni samodejno trajnih domačih pritiskov. V manjših in bolj odprtih gospodarstvih s postopno sproščanimi reguliranimi cenami inflacija zaostaja za premiki na energetskih trgih. Ko se pocenitev nafte prenese v domače cene, se lahko slovenska realna mera približa povprečju.
Jedrna inflacija evroobmočja brez energije in hrane se je junija znižala na 2,4 odstotka, a ostaja nad ciljem dveh odstotkov. Isabel Schnabel iz izvršilnega odbora ECB je pred junijsko sejo na konferenci v Seulu opozorila, da banka energetskega šoka ne more več spregledati. Svet ECB o obrestnih merah znova odloča 24. julija.
