Ruska nafta je danes okrog 11.30 po srednjeevropskem času znova stekla po naftovodu Družba, ki je od 27. januarja stal zaradi poškodb v ruskem zračnem napadu na črpalno postajo blizu Brodov v zahodni Ukrajini. Kot so za francosko tiskovno agencijo AFP potrdili viri v ukrajinski energetski industriji, je nafta po južnem kraku naftovoda stekla proti Madžarski in Slovaški, edinima članicama EU, ki sta po izjemi od embarga še kupovali rusko nafto prek te poti. A ponovna vzpostavitev tranzita ni le rešitev dvostranskega spora med Budimpešto in Kijevom – zastoj v naftovodu je tri mesece ohromil odločanje celotne Unije.
Odhajajočemu madžarskemu premierju Viktorju Orbánu je zastoj služil kot vzvod za veto na 90 milijard evrov vredno posojilo Ukrajini, ki so ga voditelji EU sicer odobrili že na decembrskem vrhu. Sočasno sta Madžarska in Slovaška blokirali tudi 20. sveženj sankcij proti Rusiji, ki med drugim predvideva popolno prepoved pomorskih storitev za ruske tankerje. Še istega dne, ko je nafta znova stekla, so stalni predstavniki članic EU v Bruslju dosegli dogovor o obeh zadevah. Kot so sporočili s ciprskega predsedstva Sveta EU, bosta oba postopka uradno zaključena do četrtka popoldne.
Prvo izplačilo za leto 2026 predvideva 16,7 milijarde evrov za finančno pomoč in 28,3 milijarde evrov za vojaško podporo Ukrajini. Evropski komisar za gospodarstvo Valdis Dombrovskis je po navedbah Euronewsa ocenil, da bi Kijev prva sredstva prejel konec maja ali v začetku junija.
Slovaški premier Robert Fico je 23. februarja ukinil nujne dobave električne energije Ukrajini, čeprav je Kijev od Slovaške in Madžarske takrat uvažal 68 odstotkov potrebne elektrike. Madžarska je prekinila dobave dizla. Hrvaška je zavrnila madžarsko zahtevo, naj dovoli preusmeritev ruskega naftnega toka na Jadranski naftovod, in opozorila, da so alternative ruski nafti že na voljo. Slovaška policija je proti Ficu sprožila preiskavo zaradi suma veleizdaje po tem, ko je skoraj 13.000 državljanov podpisalo kazensko ovadbo.
Časovnica popravila je zgovorna. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je 14. aprila napovedal, da bo naftovod popravljen do konca meseca. Osem dni pozneje je delo zaključeno. Vmes je 12. aprila na madžarskih parlamentarnih volitvah stranka Tisza pod vodstvom Pétra Magyarja s 53,6 odstotka glasov premagala Orbánov Fidesz in si zagotovila dvotretjinsko večino v parlamentu. Orbán je dan po porazu sporočil, da bo umaknil veto, takoj, ko nafta znova steče. Visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas je nato napovedala “pozitiven premik” v 24 urah.
Medtem ko po južnem kraku naftovoda nafta znova teče, se na severnem napoveduje nov zastoj. Rusija je po poročanju Reutersa Kazahstanu in Nemčiji poslala spremenjen urnik izvoza, po katerem bo 1. maja ustavila tranzit kazahstanske nafte prek severnega kraka Družbe. Razlogi so “tehnične narave”, so v torek pojasnili v Kremlju. Nemčija je od leta 2023 prostovoljno prenehala uvažati rusko nafto po Družbi, a je prek istega naftovoda še naprej prejemala kazahstansko — leta 2025 skupno 2,1 milijona ton oziroma okrog 43.000 sodov na dan. Ustavitev dobav bi za 17 odstotkov zmanjšala obseg predelave v rafineriji PCK Schwedt na severovzhodu Nemčije, ki oskrbuje z gorivi devet od desetih avtomobilov v Berlinu in Brandenburgu. Poljski operater naftovodov PERN je že sporočil, da je pripravljen nadomestne dobave zagotoviti prek pristanišča v Gdansku.
Slovenija naftovoda Družba za oskrbo z gorivi ne potrebuje. Od zaprtja rafinerije v Lendavi leta 2000 uvaža izključno predelane naftne derivate, pretežno prek sredozemskih dobavnih poti in Luke Koper. Po podatkih Eurostata so Italija, Avstrija in Grčija med glavnimi dobavitelji. A posredne posledice trimesečne krize je čutila tudi sama. Petrol je sredi marca pozval k umirjeni komunikaciji, potem ko je povečan odjem na posameznih bencinskih servisih povzročil začasne izpade razpoložljivosti. Vlada je oblikovala krizno skupino in znižala trošarine, da bi ublažila prenos mednarodnih podražitev v maloprodajne cene.
Z odpravo madžarskega in slovaškega veta je pot odprta za 20. sveženj sankcij, ki bi z omejitvami pomorskih storitev za ruske tankerje neposredno zadel enega ključnih mehanizmov, prek katerih Moskva ohranja izvoz nafte kljub zahodnim ukrepom. Grčija in Malta sicer zahtevata, da se popolna prepoved uvede šele po dogovoru na ravni G7, medtem ko Švedska in Finska zagovarjata takojšnjo uvedbo. Tudi 90 milijard evrov vredno posojilo je za Kijev ključno: Ukrajina sredstva potrebuje za pokrivanje proračunskih lukenj, ki so se nakopičile med trimesečnim zastojem, ko je morala iskati nadomestno financiranje pri drugih zaveznikih.
Ali bo dogovor zdržal, ni jasno. Zelenski je sam opozoril, da nihče ne more zagotoviti, da Rusija ne bo ponovila napadov na infrastrukturo. V noči na 22. april so ukrajinski droni zadeli naftno-odpremni objekt podjetja Rosneft v pristanišču Tuapse na črnomorski obali, kar potrjuje, da energetska infrastruktura ostaja vojaška tarča za obe strani. Madžarska pod vodstvom prihodnjega premierja Magyarja napoveduje proevropski obrat, a je obenem ohranila zadržanost do ukrajinskega članstva v EU in do migracijskega pakta. Naftovod Družba danes znova deluje. Za koliko časa, je drugo vprašanje.
