Šest centralnih bank, šest različnih odgovorov na isti naftni šok

Predsednik Švicarske narodne banke Martin Schlegel je na letni skupščini delničarjev v Bernu priznal, da ima centralna banka neomejene možnosti za ukrepanje, a da jih zaenkrat ne potrebuje. V intervjuju za Neue Zürcher Zeitung, objavljenem v petek, je šel dlje in dejal, da bo vse odvisno od trajanja konflikta in gibanja cen energentov. Če se šok hitro normalizira, bodo posledice za inflacijo in rast začasne. Če ne, bodo učinki občutno večji.

Schlegel za zdaj zavrača scenarij stagflacije. Po njegovi oceni je prezgodaj za tovrstne sklepe, saj ni jasno, ali gre za začasen ponudbeni šok, kakršnega centralne banke praviloma prezrejo.

Švicarska narodna banka (SNB) je na marčevskem zasedanju ključno obrestno mero ohranila pri 0 %, najnižji ravni med vsemi večjimi centralnimi bankami. Frank je v začetku marca dosegel najmočnejšo raven v enajstih letih nasproti evru, potem ko so se kapitalski tokovi okrepili ob izbruhu konflikta med ZDA, Izraelom in Iranom. SNB je takrat izdala izredno izjavo, v kateri je poudarila pripravljenost za devizne intervencije. Po ocenah UBS je v marcu kupila tuje valute za 2,5 milijarde frankov, občutno več kot v predhodnih mesecih, a še vedno skromno, v primerjavi z intervencijami med pandemijo leta 2020.

Schlegel je v intervjuju za NZZ spregovoril tudi o morebitnem vračanju negativnih obrestnih mer. Prag za uvedbo negativne mere je znatno višji kot za običajno znižanje v pozitivnem razponu, je dejal, a SNB ne bo oklevala, če bo to potrebno. Zagovarjal je tudi strožje kapitalske zahteve za UBS, ki jih je švicarska vlada predstavila v sredo, in jih označil za zmerne. Po izračunih strokovnjakov SNB banka ob upoštevanju rezerv že razpolaga z dovolj kapitala, da izpolni vse vladne predloge.

SNB napoveduje povprečno letno inflacijo 0,5 % za leto 2026, 0,5 % za 2027 in 0,6 % za 2028, ob predpostavki, da ključna obrestna mera ostane pri 0 %. Rast BDP naj bi znašala okoli 1 % letos in 1,5 % prihodnje leto. Švicarska inflacija je marca znašala le 0,3 %, med najnižjimi v razvitem svetu.

Frank je varno zatočišče in geopolitične napetosti ga avtomatično krepijo, cenejši uvoz pa obenem pritiska inflacijo navzdol. Za izvoznike je to slaba novica, za centralno banko pa dodaten razlog, da ohranja obrestno mero pri nič odstotkih in grozi z intervencijami na deviznem trgu.

Norveška gre v nasprotno smer. Norges Bank je na marčevskem zasedanju ohranila ključno obrestno mero pri 4 %, a guvernerka Ida Wolden Bache je napovedala, da bo verjetno treba obrestno mero zvišati na enem od prihodnjih zasedanj. Napoved za konec leta 2026 predvideva dvig na med 4,25 in 4,5 %. Inflacija na Norveškem je že več let nad 2-odstotnim ciljem, višje cene nafte in plina pa pritiske dodatno krepijo. Kot neto izvoznica energentov Norveška ob višjih cenah nafte beleži večje prihodke v naftni industriji, a obenem prek bencina, elektrike in transporta višje potrošniške cene.

Švedska Riksbank obrestno mero ohranja pri 1,75 % in signalizira, da bo na tej ravni tudi ostala. V marčevski oceni je opozorila, da vojna na Bližnjem vzhodu vnaša občutno negotovost v njene napovedi, a da v osnovnem scenariju pričakuje le zmerne učinke. Gospodarska pomoč je za Riksbank večja skrb kot inflacija. Trgi ocenjujejo, da je verjetnost za dvig za 25 bazičnih točk do konca leta približno 60 %.

Češka narodna banka (CNB) je po sedmih zaporednih zasedanjih brez spremembe ohranila dvotedensko repo obrestno mero pri 3,5 %. Inflacija je februarja padla na 1,4 %, najnižjo raven v desetih letih. Po oceni analitikov ING je češko gospodarstvo v ugodnem izhodiščnem položaju in bo CNB verjetno ohranila sedanjo raven obrestne mere za dlje časa. Za češko centralno banko ostajata ključna razvoj cen energentov in morebitni drugokrožni učinki na inflacijo.

Banka Izraela je v januarju drugič zapored znižala obrestno mero, na 4 %, potem ko se je inflacija po prekinitvi ognja v Gazi umirila. Od začetka operacije proti Iranu v februarju se je slika obrnila. Na marčevskem zasedanju je guverner Amir Yaron obrestno mero ohranil nespremenjeno in priznal, da geopolitična negotovost narašča. Napoved rasti BDP za 2026 je znižal s 5,2 % na 3,8 %, ob predpostavki, da se spopad zaključi do konca aprila. Yaron je dodal, da sta eno ali dve znižanji še mogoči, a da zagotovil ni. Izraelska obrestna mera pri 4 % je znatno višja od evropskih, kar centralni banki daje več manevrskega prostora.

Novozelandska centralna banka (RBNZ) je 8. aprila obrestno mero ohranila pri 2,25 % in opozorila, da bodo cene goriva dvignile inflacijo na 4,2 % v junijskem četrtletju. Guvernerka Anna Breman je ločila med kratkotrajnim šokom, ki ga centralna banka praviloma prezre, in trajno spremembo pričakovanj, ki bi zahtevala dvig obrestne mere. BNZ, ena od največjih novozelandskih bank, je napoved rasti BDP za 2026 znižala z 2,3 % na 1,7 %.

Za Norveško višje cene nafte prinašajo obenem višje prihodke in višjo inflacijo, za Švico pa krepkejši frank in nižje cene uvoza. Nova Zelandija že računa na inflacijo nad 4 %, Češka in Švedska zaenkrat čakata. Izrael je edina od šestih držav, ki je v konfliktu neposredno udeležena. Vsi guvernerji pa ponavljajo isto misel, da se je ob hitrem koncu vojne mogoče izogniti ostrejšim ukrepom. Če se vojna zavleče, bodo odločitve neizogibne.