Slovenci se za službe ne bojijo, konca draginje pa ne vidijo

Skoraj polovica Slovencev, 46 odstotkov, pričakuje, da bodo cene v prihodnjem letu rasle hitreje kot doslej, strah pred rastjo brezposelnosti pa je najmanjši po juliju 2024. Kazalnik zaupanja potrošnikov je po septembrski anketi Statističnega urada RS (SURS) padel drugi mesec zapored, na −23 odstotnih točk, potem ko je bil julija −19 točk.

Kazalnik je povprečje štirih sestavin: ocene finančnega stanja gospodinjstva v zadnjih 12 mesecih, pričakovanj glede finančnega stanja gospodinjstva in gospodarskih razmer v državi v prihodnjih 12 mesecih ter načrtov za večje nakupe. Septembra se je najbolj poslabšala ocena finančnega stanja v zadnjih 12 mesecih, za pet točk, na −19. Pričakovanja glede gospodarskih razmer v državi so se znižala za dve točki, na −29, in so za devet točk slabša kot junija.

Zaupanje ostaja višje kot pred letom dni, ko je bil kazalnik −25 točk, in je za devet točk nad aprilsko vrednostjo −32 točk. Aprila se je inflacija po navedbah Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) okrepila zaradi dražjih goriv ob vojni na Bližnjem vzhodu. Od dolgoletnega povprečja, ki od leta 1996 znaša −21,6 točke, je kazalnik septembra nižji za 1,4 točke.

Ravnotežje pričakovanj glede brezposelnosti, tehtana razlika med deležem tistih, ki pričakujejo več brezposelnih, in deležem tistih, ki pričakujejo manj, se je septembra znižalo z 20 na 16 točk ob dolgoletnem povprečju 25 točk. Nad dolgoletnim povprečjem sta ocena sedanjega finančnega stanja gospodinjstva z ravnotežjem 26 točk (povprečje 18 točk) in pričakovana možnost varčevanja v prihodnjih 12 mesecih z ravnotežjem −14 točk (povprečje −28 točk).

Da so se cene v zadnjih 12 mesecih zelo zvišale, meni 56 odstotkov vprašanih, da so se nekoliko zvišale, pa 27 odstotkov. Harmonizirani indeks cen življenjskih potrebščin je bil avgusta po podatkih SURS za 3,4 odstotka višji kot pred letom, cene hrane in brezalkoholnih pijač pa so bile junija po podatkih UMAR medletno višje za 0,5 odstotka, najmanj v zadnjih dveh letih. Po podatkih SURS so k junijski inflaciji največ prispevale cene v skupini stanovanje, voda, električna energija, plin in druga goriva, ki so bile medletno višje za 9,9 odstotka.

Delež tistih, ki pričakujejo hitrejšo rast cen, je bil februarja, pred vojno, 30-odstoten, aprila 57-odstoten in julija 32-odstoten. Ravnotežje odgovorov o prihodnjih cenah je septembra doseglo 61 točk, največ po juliju 2022, če izvzamemo marec in april letos. Da bodo cene rasle počasneje kot doslej, pričakuje osem odstotkov vprašanih.