Slovenija sodi med države Evropske unije z najbolj izenačenimi plačami, saj ženske zaslužijo le 3,3 odstotka manj od moških na uro, kažejo zadnji podatki Statističnega urada. Med zaposlenimi s krajšim delovnim časom, kjer ženske predstavljajo več kot dve tretjini vseh zaposlenih, pa razlika po podatkih Eurostata za leto 2024 naraste na 23,8 odstotka in je najvišja v celotni Uniji.
Nova analiza Eurofounda, evropske agencije za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer, kaže, da negotove oblike dela v Uniji najbolj prizadenejo ženske. Med vsemi zaposlenimi, ki neprostovoljno delajo po pogodbi za določen čas ali s krajšim časom, jih je 59 odstotkov žensk, razlika med spoloma pa izvira skoraj izključno iz krajšega delovnega časa, ne iz pogodb za določen čas.
Kazalnik zajema le zaposlene, samozaposlenih in platformnih delavcev ne, delo s krajšim časom zaradi skrbi za otroke ali družino pa šteje za prostovoljno. Avtorja poročila, Carlos Vacas Soriano in Dragoș Adăscăliței, opozarjata, da ta predpostavka ne drži vedno, saj je odločitev pogosto omejena z dostopnostjo in ceno varstva ter z dolžino starševskega dopusta.
V Sloveniji je v letu 2024 s krajšim delovnim časom delala manj kot desetina zaposlenih, od tega 68,3 odstotka žensk. Največ jih je tako delalo zaradi izobraževanja, takoj za tem zaradi skrbi za otroke in družino. Zakon o starševskem varstvu daje staršu otroka do tretjega leta pravico do dela za polovični čas, pri čemer država krije prispevke do polne obveznosti, uveljavljajo pa jo pretežno matere.
Tudi kadar je krajši čas izbran prostovoljno, prinaša manj ur in nižjo urno postavko. Pri pokojnini se to pokaže v nižji osnovi, učinek pa se nabira skozi celotno delovno dobo.
Delo s krajšim časom je lahko resnična izbira in dvigne udeležbo na trgu dela med ljudmi s skrbniškimi obveznostmi, na kar opozarja tudi Eurofound. Neprostovoljni delež je v Sloveniji nizek, saj je v letu 2022 le 13,2 odstotka teh zaposlenih želelo delati več in je bilo za to takoj na voljo. Subvencija prispevkov med starševskim krajšim časom ublaži del pokojninske vrzeli.
Pri polnem delovnem času, ki ga opravlja več kot 90 odstotkov zaposlenih, se Slovenija uvršča med države z najnižjo plačno vrzeljo v Evropi. Najvišja v vsej Uniji ostaja le pri krajšem času, ki ga opravljajo večinoma ženske.
