Slovenija letos med najhitreje rastočimi v EU, prihodnje leto z največjim skokom primanjkljaja

foto: Lukasz Kobus/EC

Slovensko gospodarstvo bo letos po jesenski napovedi Evropske komisije zraslo za 3,9 odstotka, skupaj z malteškim najhitreje v evrskem območju, javnofinančni primanjkljaj pa se bo prihodnje leto z 2,9 odstotka BDP povečal na 4,5 odstotka. Povečanje za 1,6 odstotne točke je največje med vsemi 27 članicami EU, kaže primerjava Lider.si na podlagi danes objavljenih napovedi Komisije za posamezne države. V celotni EU bo letos hitreje rasla le Danska, za 4,5 odstotka.

SLOVENIJA V JESENSKI NAPOVEDI EVROPSKE KOMISIJE
JESENSKA NAPOVED, NOVEMBER 2026
Kazalnik202620272028
Rast BDP (%)3,92,92,5
Inflacija, HICP (%)3,42,42,3
Brezposelnost (%)3,83,83,8
Primanjkljaj (% BDP)2,94,54,3
Javni dolg (% BDP)64,564,865,3
Saldo tekočega računa (% BDP)2,21,81,4
POMLADANSKA NAPOVED, MAJ 2026
Rast BDP (%)1,92,3
Inflacija, HICP (%)3,52,5
Primanjkljaj (% BDP)3,33,5
Javni dolg (% BDP)64,965,1
Lider.si | Vir: Evropska komisija, jesenska in pomladanska gospodarska napoved 2026

Komisija je maja za letos napovedala 1,9-odstotno rast, za prihodnje leto pa 2,3-odstotno. Rast za lansko leto je zdaj popravila z 1,1 na 1,5 odstotka. Gospodarstvo je v prvem polletju po njeni oceni hitro raslo zaradi domačega povpraševanja. Zasebno potrošnjo sta podpirali rast plač in visoka zaposlenost, močno pa so se povečale naložbe v stroje in opremo ter v nestanovanjsko gradnjo, ki jo poganjajo zadnji projekti iz načrta za okrevanje in odpornost. Izvoz se je po šibkem lanskem letu znova okrepil, k čemur so po navedbah Komisije prispevale nove proizvodne zmogljivosti v avtomobilski in farmacevtski industriji. Prispevek neto izvoza k rasti je ostal negativen, ker je uvoz rasel hitreje. Prihodnje leto naj bi se rast upočasnila na 2,9 odstotka, leta 2028 pa na 2,5 odstotka. Urad za makroekonomske analize in razvoj je septembra v jesenski napovedi letošnjo rast ocenil na 3,8 odstotka, za prihodnji dve leti pa jo je napovedal pri 2,5 oziroma 2,3 odstotka. Banka Slovenije je junija za letos pričakovala 1,9-odstotno rast.

NAPOVEDI GOSPODARSKE RASTI ZA SLOVENIJO
REALNA RAST BDP V ODSTOTKIH
Ustanova, čas napovedi202620272028
Evropska komisija, november 20263,92,92,5
UMAR, september 20263,82,52,3
Banka Slovenije, junij 20261,92,22,2
Evropska komisija, maj 20261,92,3
Lider.si | Vir: Evropska komisija, UMAR, Banka Slovenije

Zaposlenost je po oceni Komisije na zgodovinsko visoki ravni in se bo letos povečala le za 0,2 odstotka, predvsem s prilivom tujih delavcev. Stopnja brezposelnosti bo do leta 2028 ostala pri 3,8 odstotka. Nominalne plače bodo letos zrasle za 7,4 odstotka, prihodnje leto za 5,7 odstotka in leta 2028 za 5,2 odstotka. Letošnjo rast plač poganjajo reforma plač v javnem sektorju, zvišanje minimalne plače in pomanjkanje delovne sile. Inflacija, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, se bo z lanskih 2,5 odstotka letos zvišala na 3,4 odstotka, prihodnje leto pa znižala na 2,4 odstotka. Cene storitev bodo po oceni Komisije hitro rasle še prihodnje leto. Inflacija v evrskem območju naj bi letos znašala 3,2 odstotka, prihodnje leto pa 3,1 odstotka.

Letošnji primanjkljaj bo z 2,9 odstotka BDP nižji od majske ocene, ki je znašala 3,3 odstotka. Prihodke po navedbah Komisije krepita gospodarska rast in prispevek za dolgotrajno oskrbo, ki ga država pobira od julija 2025. Ukrepi za blaženje visokih cen energije bodo prihodke zmanjšali za okoli 0,3 odstotka BDP. Tekoči odhodki se povečujejo zaradi socialnih transferjev in plač v javnem sektorju, javne naložbe pa bodo ob zaključevanju projektov iz načrta za okrevanje in odpornost dosegle 5,7 odstotka BDP.

Kot glavni razlog za skok primanjkljaja prihodnje leto Komisija navaja ukrepe iz zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije (ZIURS). Prihodke bodo po njeni oceni zmanjšale zgornja meja prispevkov za socialno varnost, nižje stopnje DDV za hrano in začasno za energijo ter spremembe dohodnine, odhodke pa bo povečala polna pokojnina za upokojence, ki delajo. Skupaj naj bi ti ukrepi primanjkljaj povečali za okoli 1,2 odstotka BDP. Ob lanskem BDP, ki je po podatkih statističnega urada znašal 71,2 milijarde evrov, bi to zneslo okoli 850 milijonov evrov, ob višjem BDP prihodnje leto pa več. Javne naložbe bodo prihodnje leto po koncu načrta za okrevanje in odpornost ostale visoke pri 5,5 odstotka BDP zaradi kohezijskih sredstev in vlaganj v obrambo. Leta 2028 naj bi se primanjkljaj znižal na 4,3 odstotka BDP.

PRIMANJKLJAJ V % BDP, 2026 IN 2027
IZBRANE ČLANICE EU, RAZVRŠČENE PO SPREMEMBI
Država20262027Sprememba (o. t.)
Slovenija2,94,5+1,6
Latvija2,94,4+1,5
Litva3,54,3+0,8
Italija2,93,5+0,6
Slovaška4,45,0+0,6
Češka2,73,3+0,6
Finska4,04,5+0,5
Nemčija4,14,4+0,3
Belgija5,25,5+0,3
Hrvaška2,82,80,0
Poljska7,17,10,0
Francija5,55,4-0,1
Romunija6,05,8-0,2
Avstrija4,03,6-0,4
Madžarska7,35,2-2,1
POVPREČJE
Evrsko območje3,53,6+0,1
EU3,63,7+0,1
Lider.si | Vir: Evropska komisija, jesenska napoved 2026; razvrstitev in razlike izračun Lider.si

Višji primanjkljaj kot Slovenija bo imelo prihodnje leto šest članic EU. Najvišjega bo imela Poljska s 7,1 odstotka BDP, sledijo pa ji Romunija s 5,8 odstotka, Belgija s 5,5 odstotka, Francija s 5,4 odstotka, Madžarska s 5,2 odstotka in Slovaška s 5,0 odstotka. Enak primanjkljaj kot Sloveniji Komisija za prihodnje leto napoveduje Finski. Nemčiji napoveduje 4,4 odstotka, Avstriji 3,6 odstotka, Italiji 3,5 odstotka in Hrvaški 2,8 odstotka BDP. Primanjkljaj evrskega območja bo po napovedi znašal 3,6 odstotka BDP, celotne EU pa 3,7 odstotka. Drugo največje povečanje primanjkljaja Komisija napoveduje Latviji, z 2,9 na 4,4 odstotka BDP.

Primanjkljaj bi bil po opozorilu Komisije še višji, če bi se ukrepi za blaženje cen energije podaljšali v leto 2027 in če bi se trošarine na pogonska goriva znižale pod najnižjo raven obdavčitve, ki jo predpisuje EU. Nižji bi bil, če bi bili sprejeti konkretni ukrepi za zmanjšanje odhodkov ali če bi se ukrepi iz ZIURS spremenili ali sploh ne bi začeli veljati. O zakonu bodo volivci odločali na zakonodajnem referendumu 6. decembra. Komisija je že v poročilu iz začetka junija ocenila, da bo slovenski primanjkljaj tudi leta 2027 presegal referenčno vrednost treh odstotkov BDP.

Evropsko gospodarstvo se je letos odrezalo bolje od pričakovanj, vendar tega ni mogoče jemati za samoumevno, je ob objavi napovedi zapisal evropski komisar za gospodarstvo Valdis Dombrovskis. Gospodarstvo EU bo po napovedi Komisije letos in prihodnje leto raslo po 1,4 odstotka, gospodarstvo evrskega območja pa po 1,2 odstotka. Javni dolg Slovenije se bo s 64,5 odstotka BDP, kolikor bo znašal letos, do leta 2028 povečal na 65,3 odstotka, javni dolg evrskega območja pa bo takrat znašal 91,3 odstotka BDP.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Popularno

Novi broj magazina „Lider.si” donosi brojne ekskluzivne poslovne priče, intervjue i događaje iz regije i svijeta…

Komentarji

Želite v Googlu videti več aktualnih novic iz lider.si?

Dodajte lider.si med svoje prednostne vire v Googlu. Tako boste naše aktualne novice pogosteje videli v iskanju Google in storitvi Google Discover.

Hitreje nas najdete v iskanju

Več naših novic v Google Discoverju
Bodite na tekočem z najnovejšim