Slovenija zaostaja pri prenosu evropskih pravil, ki naj bi poenostavila in pospešila zaposlovanje delavcev iz tretjih držav, teh pa je bilo junija lani rekordnih 148.900.
Evropska komisija je v julijskem svežnju kršitev Sloveniji poslala uradni opomin zaradi nepopolnega prenosa prenovljene direktive o enotnem dovoljenju za tuje delavce, prvi in najblažji korak v postopku ugotavljanja kršitev. Opomin je prejelo 17 članic, med njimi tudi Nemčija, Francija, Avstrija, Nizozemska in Poljska, Hrvaške pa ni. Rok za sporočilo o popolnem prenosu direktive 2024/1233 se je iztekel 21. maja 2026, Slovenija pa ima za odgovor Komisiji dva meseca.
Med novostmi prenovljene direktive je pravica delavca do zamenjave delodajalca. Z manjšo vezanostjo na posameznega delodajalca naj bi bili delavci manj izpostavljeni izkoriščanju. Direktiva skrajšuje rok za odločitev o vlogi za enotno dovoljenje na 90 dni, državljanom tretjih držav omogoča, da vlogo vložijo iz tujine, imetnikom veljavnega dovoljenja za prebivanje pa tudi znotraj države članice. Državam nalaga nadzor, inšpekcije, pritožbene mehanizme, pravno varstvo in sankcije za delodajalce, ki pravila kršijo. Nova pravila veljajo v vseh članicah razen na Danskem in Irskem.
Po podatkih Statističnega urada je bilo junija lani med skoraj 942.900 delovno aktivnimi 148.900 tujih državljanov, največ, odkar urad spremlja te podatke. Vsaka šesta delovno aktivna oseba je tuji državljan, več kot polovica jih dela v gradbeništvu in predelovalnih dejavnostih. Med moškimi je najpogostejši poklic voznik težkih tovornjakov, med ženskami čistilka. Zaposlovanje tuje delovne sile je že nekaj let glavni vir novega zaposlovanja, ugotavlja Zavod RS za zaposlovanje v strokovnih izhodiščih za leto 2026. Največ tujcev prihaja iz držav nekdanje Jugoslavije, največja skupina so državljani Bosne in Hercegovine, sledijo državljani Srbije, Kosova, Hrvaške in Severne Makedonije.
Preberite več:
Slovenija je pravila že spreminjala. Novela zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev, ki velja od 21. novembra 2025, je v 31 poklicih iz sedmih panog uvedla hitrejši postopek, v katerem lahko tujec delo nastopi že na podlagi potrdila upravne enote o vloženi prošnji, brez preverjanja stanja na trgu dela. Ista novela je znižala plačni prag za modro karto EU s prejšnjega 1,5-kratnika na 1,2-kratnik povprečne bruto plače in podaljšala veljavnost prvega enotnega dovoljenja na dve leti. Zamenjava delodajalca je v slovenskem sistemu mogoča, a zanjo velja poseben postopek odobritve. Očitek Komisije se nanaša na to, da Slovenija do roka ni sporočila popolnega prenosa prenovljene direktive, ne na odsotnost pravil.
Pravila, o katerih teče spor, se v Uniji uporabljajo od 22. maja 2026.
