Slovenija raste za 4,9 odstotka in prehiteva Hrvaško, kjer so gospodinjstva skoraj nehala zapravljati

Slovensko gospodarstvo je bilo v drugem četrtletju letos za 4,9 odstotka večje kot leto prej, hrvaško pa le za 1,7 odstotka, kažejo desezonirani podatki Eurostata. Še v prvem četrtletju 2025 je hrvaško gospodarstvo medletno zraslo za 3,8 odstotka, slovensko pa je stagniralo. Hitreje od Slovenije sta med članicami EU v drugem četrtletju rasli le Danska in Malta. Potrošnja hrvaških gospodinjstev je bila le za 0,4 odstotka večja kot leto prej, potem ko je leta 2024 vsako četrtletje medletno zrasla za približno šest odstotkov.

Naložbe so bile v Sloveniji v drugem četrtletju realno za 13,9 odstotka višje kot leto prej in so že četrto četrtletje zapored medletno zrasle za več kot 12 odstotkov. Država je za naložbe namenila 23,4 odstotka več denarja kot leto prej, podjetja in gospodinjstva pa so namenila 18,7 odstotka več, kaže izračun Lider.si na podlagi podatkov Eurostata v tekočih cenah. Na Hrvaškem je država naložbe povečala za 16,0 odstotka, podjetja in gospodinjstva pa so jih povečala le za 3,2 odstotka. Realno so bile skupne hrvaške naložbe za 1,5 odstotka višje kot leto prej. “Brez gradbeništva bi bila skupna investicijska dejavnost najverjetneje negativna,” so v komentarju podatkov hrvaškega državnega statističnega urada zapisali analitiki Hrvaškega združenja delodajalcev (HUP).

Največ je k rasti slovenskih naložb po oceni Banke Slovenije prispevalo gradbeništvo, predvsem gradnja infrastrukture, pri kateri imajo veliko vlogo državni projekti. Projekti, sofinancirani iz načrta za okrevanje in odpornost, se po navedbah centralne banke zaključujejo. Domače povpraševanje sta po njeni oceni podprla močan trg dela in rast realnih plač. Dodana vrednost v predelovalnih dejavnostih se je po podatkih Banke Slovenije medletno povečala za 4,3 odstotka. Potrošnja države je bila po podatkih Eurostata za 5,6 odstotka večja kot leto prej, potrošnja gospodinjstev pa za 2,9 odstotka. Neto izvoz je rast bruto domačega proizvoda po izračunu Banke Slovenije zmanjšal za pol odstotne točke, ker je uvoz rasel hitreje od izvoza.

Potrošnja hrvaških gospodinjstev se je po izvirnih, nedesezoniranih podatkih statističnega urada povečala za 0,5 odstotka, kar je po navedbah HUP najmanjše povečanje od tretjega četrtletja 2015 z izjemo let pandemije. Realni prejemki zaposlenih so se na Hrvaškem od leta 2019 po izračunu HUP zvišali za okoli 29 odstotkov, realna produktivnost pa se je zvišala za okoli 13 odstotkov. Hrvaški finančni minister Tomislav Ćorić je upočasnitev potrošnje po poročanju hrvaške javne televizije HRT pripisal podražitvi energentov v drugem četrtletju, zaradi katere so gospodinjstva porabila manj energije, in ocenil, da bo rast hrvaškega gospodarstva letos presegla dva odstotka. Medletna inflacija je bila septembra po podatkih Eurostata na Hrvaškem 4,3-odstotna, v Sloveniji 3,7-odstotna, v evrskem območju pa 3,8-odstotna.

Slovenski medletni rezultat temelji na nizki osnovi. V drugem četrtletju 2025 je slovensko gospodarstvo medletno zraslo le za 1,2 odstotka, naložbe pa so bile za 0,6 odstotka nižje kot leto prej. Na daljši rok je v prednosti Hrvaška, katere realni bruto domači proizvod je bil v drugem četrtletju letos za 26,6 odstotka višji kot v zadnjem četrtletju 2019, slovenski za 17,2 odstotka, bruto domači proizvod evrskega območja pa za 7,8 odstotka, kaže izračun Lider.si na podlagi desezoniranih podatkov Eurostata v stalnih cenah. Bruto domači proizvod na prebivalca v standardih kupne moči se je na Hrvaškem med letoma 2019 in 2025 po podatkih Eurostata zvišal z 68 na 78 odstotkov povprečja EU, v Sloveniji pa s 87 na 90 odstotkov. Hrvaška je raven 78 odstotkov dosegla že leta 2023 in jo je ohranila tudi v letih 2024 in 2025.

Hrvaška je iz evropskega mehanizma za okrevanje in odpornost po navedbah hrvaške vlade do konca avgusta prejela 7,3 milijarde evrov od razpoložljivih 10 milijard, kar po izračunu Lider.si ustreza 7,8 odstotka lanskega bruto domačega proizvoda. Slovenija je po navedbah slovenske vlade do konca julija prejela 1,81 milijarde evrov ali po izračunu Lider.si 2,5 odstotka lanskega bruto domačega proizvoda. Banka Slovenije med tveganji za slovensko rast navaja razmere na Bližnjem vzhodu in sušo v Evropi. Mejnike iz načrtov za okrevanje sta morali državi doseči do 31. avgusta letos, zadnja izplačila pa mora Evropska komisija po pravilih mehanizma opraviti do 31. decembra 2026.