Slovenija pripravlja izdajo nove državne obveznice v ameriških dolarjih. Ministrstvo za finance je sporočilo, da je mandat za izvedbo desetletne referenčne obveznice, denominirane v dolarjih, podelilo petim bankam, in sicer Barclays, Deutsche Bank, DZ Bank, J.P. Morgan in Raiffeisen Bank International. Transakcija naj bi bila izvedena v bližnji prihodnosti, odvisno od razmer na trgu. Gre za vrnitev države na dolarski trg po približno treh letih, saj je zadnjo dolarsko obveznico izdala septembra 2023.
Izdaja bo opravljena po pravilih 144A in Reg S, kar je standardni okvir, ki omogoča prodajo poučenim institucionalnim vlagateljem v Združenih državah in vlagateljem zunaj njih. V praksi to pomeni, da država z izdajo cilja na velik bazen ameriških in mednarodnih vlagateljev, ki praviloma ne kupujejo evrskih izdaj. Oznaka referenčna obveznica pa nakazuje, da bo šlo za večjo, likvidno izdajo, kakršne so merilo za oblikovanje cen drugih papirjev.
Glavni razlog za zadolževanje v dolarjih ni v tem, da bi država potrebovala dolarje, temveč v razpršitvi virov financiranja. Z občasnim nastopom na dolarskem trgu Slovenija ohranja prepoznavnost med ameriškimi vlagatelji in si širi krog kupcev svojega dolga, kar ji koristi v časih, ko je povpraševanje na evrskem trgu šibkejše. Zbrane dolarje države ob takšnih izdajah praviloma z valutnimi zamenjavami pretvorijo nazaj v evre, tako da neposrednega valutnega tveganja za proračun ni.
Čas za nastop je razmeroma ugoden, saj Slovenija na trg prihaja z razmeroma visokimi bonitetnimi ocenami. Po navedbah ministrstva ima država oceno A2 pri agenciji Moody’s, AA pri agenciji S&P in A+ pri agenciji Fitch, vse s stabilnim obetom. Prav trdnejši javnofinančni položaj in izboljšane ocene so razlog, da se Slovenija danes zadolžuje pod bistveno ugodnejšimi pogoji kot pred leti, pribitek na nemške obveznice, ki velja za merilo tveganja, pa je med nižjimi doslej.
Obveznica je hkrati nadaljevanje dejavnega leta na kapitalskih trgih. Slovenija je že januarja letos izdala novo desetletno obveznico v evrih, z dolarsko izdajo pa bo zaokrožila dostop do obeh največjih svetovnih trgov državnega dolga. Zadnjo dolarsko obveznico, desetletno v višini ene milijarde dolarjev, je izdala septembra 2023, zato bo pogoje nove izdaje zanimivo primerjati prav s to.
Za zdaj natančni obseg izdaje in obrestna mera še nista znana, saj ju bo določilo povpraševanje vlagateljev ob sami prodaji. Ministrstvo je obenem poudarilo, da objava mandata ni ponudba za nakup in da je namenjena izključno poučenim vlagateljem.
