Evropska komisija je na zadnji dan veljavnosti dosedanjih zaščitnih ukrepov objavila razdelitev brezcarinskih kvot za uvoz jekla, ki od 1. julija nadomeščajo ureditev iz leta 2018. Polovico letne kvote v višini 18.345.922 ton je rezervirala izključno za države s sklenjenim sporazumom o prosti trgovini, drugo polovico pa odprla vsem dobaviteljem, vključno z istimi partnericami, z razdelitvijo po obsegih uvoza med letoma 2022 in 2024. Komisija je ocenila, da bo večina njenih prostotrgovinskih partneric občutila zmanjšanje dostopa do trga, manjše od povprečnega 47-odstotnega krčenja, ki ga prinaša nova uredba.
Dajatev na količine nad kvoto se z julijem podvoji s 25 na 50 odstotkov. Ukrep zajema 30 kategorij jeklenih izdelkov in se nanaša na vse tretje države, vključno s prostotrgovinskimi partnericami; zunaj njega ostajajo Islandija, Lihtenštajn in Norveška. Komisija razloge utemeljuje z globalnimi presežnimi zmogljivostmi, ki naj bi po njenih projekcijah do leta 2027 dosegle 721 milijonov ton, več kot petkratnik letne evropske porabe.
| UVOZ JEKLA V SLOVENIJO PO POREKLU, 2025 | ||
|---|---|---|
| Država | Vrednost (mio EUR) | Delež (%) |
| DRŽAVE ČLANICE EU | ||
| Italija | 501,9 | 28,7 |
| Nemčija | 265,8 | 15,2 |
| Avstrija | 208,1 | 11,9 |
| Hrvaška | 84,7 | 4,8 |
| Češka | 51,3 | 2,9 |
| Druge članice EU | 323,4 | 18,5 |
| Države članice EU skupaj | 1.435,2 | 82,1 |
| TRETJE DRŽAVE | ||
| Republika Koreja | 146,2 | 8,4 |
| Ukrajina | 28,5 | 1,6 |
| Kitajska | 24,3 | 1,4 |
| Bosna in Hercegovina | 19,2 | 1,1 |
| Turčija | 11,7 | 0,7 |
| Druge tretje države | 82,1 | 4,7 |
| Tretje države skupaj | 312,0 | 17,9 |
| SKUPAJ | 1.747,2 | 100,0 |
| Lider.si | Vir: SURS, blagovna menjava po Kombinirani nomenklaturi (poglavje 72). Uvoz iz držav članic EU je prikazan po državi odpreme, iz tretjih držav po državi porekla. | ||
Za Slovenijo je neposredni domet ukrepa ožji, kot kaže obseg uvoza. Slovenska podjetja so v letu 2025 uvozila za 1,75 milijarde evrov železa in jekla oziroma nekaj nad dva milijona ton, kažejo podatki Statističnega urada o blagovni menjavi po carinski nomenklaturi. Štiri petine te vrednosti, natančneje 82 odstotkov, predstavlja uvoz iz držav članic Evropske unije, kjer carine in kvote ne veljajo. Iz Italije je prišlo jekla za 502 milijona evrov, iz Nemčije za 266 milijonov in iz Avstrije za 208 milijonov. Na tretje države, na katere se nova ureditev sploh nanaša, je odpadlo 18 odstotkov uvoza oziroma 312 milijonov evrov.
Med tretjimi državami ne prevladuje Kitajska, ki jo Komisija postavlja v ospredje utemeljitve ukrepa. Zunaj Unije je Slovenija največ jekla lani uvozila iz Južne Koreje, za 146 milijonov evrov, 8,4 odstotka celotnega uvoza in skoraj polovico uvoza iz tretjih držav. Iz Kitajske je prišlo za 24,3 milijona evrov jekla ali 1,4 odstotka celotnega uvoza, šestkrat manj kot iz Koreje. Koreja ima z Evropsko unijo sklenjen prostotrgovinski sporazum in se uvršča med partnerice, ki jim je Komisija rezervirala polovico kvote. Druga zunajevropska dobaviteljica je Ukrajina z 28,5 milijona evrov, sledita ji Bosna in Hercegovina z 19 milijoni ter Turčija z 12 milijoni.
Zaščito pred poceni uvozom dobiva domača proizvodnja kovin, ki jo statistika uvršča v oddelek C24. V tem oddelku je v letu 2025 poslovalo 73 družb z 8.672 zaposlenimi in 3,31 milijarde evrov prihodkov, kaže analiza, ki jo je za Lider.si opravila bonitetna hiša CompanyWall na podlagi evidenc AJPES. Oddelek je leto sklenil z neto čisto izgubo 86,2 milijona evrov in se uvrstil med štiri panoge predelovalnih dejavnosti, ki so leto 2025 končale v rdečih številkah.
| SLOVENSKA PROIZVODNJA IN PORABA JEKLA, 2025 | ||||
|---|---|---|---|---|
| Oddelek (SKD) | Družbe | Zaposleni | Prihodki (mio EUR) | Neto rezultat (mio EUR) |
| ZAŠČITENA PROIZVODNJA KOVIN | ||||
| C24 Proizvodnja kovin | 73 | 8.672 | 3.312,9 | -86,2 |
| PANOGE, KI JEKLO PORABLJAJO | ||||
| C25 Kovinski izdelki | 2.280 | 31.211 | 4.786,6 | 187,0 |
| C28 Stroji in naprave | 557 | 15.198 | 2.948,4 | 112,2 |
| C29 Motorna vozila | 151 | 13.311 | 3.468,6 | 112,4 |
| Skupaj (C25, C28, C29) | 2.988 | 59.720 | 11.203,6 | 411,6 |
 Analiza CompanyWall na podlagi evidenc AJPES, podatki za leto 2025 | ||||
Višje vhodne stroške lahko občutijo panoge, ki jeklo porabljajo. Proizvodnja kovinskih izdelkov, strojev ter motornih vozil, oddelki C25, C28 in C29, je v letu 2025 obsegala 2.988 družb z 59.720 zaposlenimi in 11,2 milijarde evrov prihodkov, kaže analiza CompanyWalla. Te panoge del jekla uvažajo iz tretjih držav in so izpostavljene 50-odstotni dajatvi, kadar se četrtletna kvota izčrpa. Uvozne cene kovin so se zviševale že pred ukrepom; indeks uvoznih cen Statističnega urada za to skupino je bil maja 2026 za 11,5 odstotka višji kot leto prej.
Polovica kvote ostaja rezervirana za prostotrgovinske partnerice, med katere sodi največja zunajevropska dobaviteljica jekla Sloveniji, druga polovica pa je odprta vsem. Evropski trg ostaja med najbolj odprtimi na svetu, z okoli 18 milijoni ton brezcarinskega jekla na leto. Komisija si je pridržala možnost prilagajanja skupne kvote v razponu od 14,4 do 22,2 milijona ton glede na povpraševanje in razmere na trgu, neizkoriščene četrtletne kvote pa se v prvem letu prenašajo v naslednje četrtletje.
Od 1,75 milijarde evrov jekla, ki ga Slovenija uvozi na leto, nova ureditev neposredno zadeva 312 milijonov, vrednost uvoza iz tretjih držav v letu 2025.
