Slovenija zaradi iste novele že s tretjim opominom iz Bruslja

Slovenija je v manj kot osmih mesecih prejela tretji uradni opomin Evropske komisije zaradi direktiv, ki naj bi jih v slovenski pravni red prenesla ista, še nesprejeta novela Zakona o varstvu potrošnikov, pristojno ministrstvo pa je ta opomin v predlogu novele napovedalo že junija. Komisija je 25. septembra Slovenijo opomnila, ker ji država ni sporočila popolnega prenosa Direktive (EU) 2024/1799 o skupnih pravilih za spodbujanje popravila blaga, rok za prenos pa se je iztekel 31. julija. Ministrstvo za gospodarstvo, delo in šport je v predlogu novele z datumom 29. junija navedlo opomina z dne 30. januarja in 28. maja ter zapisalo: „Tretji opomin pričakujemo jeseni.“

Predlog novele poleg pravil o popravilu blaga prenaša še direktivi o krepitvi vloge potrošnikov za zeleni prehod in o pogodbah o finančnih storitvah, sklenjenih na daljavo. Osnutek novele je v javno obravnavo februarja 2025 poslalo takratno Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport, pripombe pa je zbiralo do 21. marca 2025. Predlog predvideva obravnavo po nujnem postopku, utemeljuje pa ga z možnostjo, da se Slovenija izogne denarnim sankcijam, ki jih lahko po tretjem odstavku 260. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije naloži Sodišče Evropske unije.

Proizvajalci blaga, za katero pravni akti EU določajo zahteve glede popravljivosti, bodo morali po predlogu tako blago popraviti tudi po izteku zakonskega jamstva, brezplačno ali po razumni ceni in v razumnem roku. Komisija med takim blagom navaja pametne telefone, pralne stroje in hladilnike. Proizvajalci bodo morali na prosto dostopnem spletnem mestu objaviti okvirne cene običajnih popravil, nadomestne dele in orodja pa ponujati po razumni ceni. Popravila ne bodo smeli ovirati s pogodbenimi določili ter s strojno ali programsko opremo, razen če tako ravnanje upravičujejo legitimni in objektivni dejavniki, vključno z varstvom pravic intelektualne lastnine. Kadar ima proizvajalec sedež zunaj Evropske unije, bo obveznost popravila po predlogu prešla na njegovega pooblaščenega zastopnika v Uniji, če tega ni, na uvoznika, če tudi uvoznika ni, pa na distributerja. Prodajalcu se bo ob popravilu v okviru zakonskega jamstva obdobje odgovornosti za skladnost blaga enkrat podaljšalo za 12 mesecev.

Ministrstvo v istem predlogu ocenjuje, da del varstva, ki ga uvaja direktiva, slovenski pravni red že zagotavlja. Po 463. členu Obligacijskega zakonika začnejo roki za očitne in skrite napake po popravilu teči od izročitve popravljene stvari, kar po oceni ministrstva presega minimalni standard direktive. Veljavni Zakon o varstvu potrošnikov proizvajalcu blaga z obvezno garancijo za brezhibno delovanje že nalaga, da proti plačilu zagotavlja popravilo, vzdrževanje in nadomestne dele vsaj tri leta po poteku garancijskega roka. Zaradi direktive o popravilu blaga je Komisija opomnila 18 od 27 članic, zaradi direktive o industrijskih emisijah pa vse.

Komisija je Sloveniji istega dne poslala opomine še v šestih postopkih, od pravil o trgu električne energije do boja proti trgovini z ljudmi. Zakon o varstvu potrošnikov je v registru predpisov na portalu PISRS še vedno zaveden le z objavo v Uradnem listu RS, oktobra 2022.