Arbitražni tribunal pri Mednarodnem centru za reševanje investicijskih sporov (ICSID) v Washingtonu je zavrnil vse očitke britanskega podjetja Ascent Resources in njegove slovenske hčerinske družbe proti Sloveniji, je danes sporočilo Državno odvetništvo. Podjetje je od Slovenije zahtevalo skoraj 600 milijonov evrov odškodnine, kar bi bila ena največjih finančnih obveznosti, s katerimi bi se država doslej lahko soočila.
Spor se je začel leta 2019, ko je Agencija RS za okolje (ARSO) za pridobivanje plina z metodo hidravličnega lomljenja oziroma frackinga na plinskem polju Petišovci pri Lendavi zahtevala celovito presojo vplivov na okolje. Ascent Resources je imel v skupnem podjetju z državnim Geoenergom 75-odstotni delež za razvoj tega nahajališča. Potem ko projekt ni napredoval, je položaj dodatno zaostrila novela zakona o rudarstvu, sprejeta maja 2022, ki je fracking v Sloveniji v celoti prepovedala.
Ascent je arbitražno tožbo vložil poleti 2022 na podlagi Pogodbe o energetski listini in dvostranskega sporazuma o zaščiti naložb med Slovenijo in Združenim kraljestvom. Tribunal je bil ustanovljen marca 2023, glavna obravnava o vsebini spora in višini zahtevane odškodnine pa je potekala med 7. in 11. aprilom 2025 v Parizu. Postopek je bil formalno zaključen konec maja letos, odločitev pa je bila objavljena danes.
Britansko podjetje je Sloveniji očitalo politično motivirano ravnanje proti njegovi naložbi. Trdilo je, da je ARSO pri zahtevi za okoljsko presojo ravnal pristransko, opozarjalo je tudi na domnevno uhajanje informacij v medije. Prepoved frackinga iz leta 2022 je označilo za ciljno usmerjen ukrep, ki mu je onemogočil pridobivanje plina in s tem po njegovem mnenju razvrednotil celotno naložbo, kar naj bi pomenilo posredno razlastitev.
Slovenija je nasprotno vztrajala, da so bili vsi sprejeti ukrepi zakoniti, sorazmerni in namenjeni varovanju okolja, predvsem vodnih virov v Prekmurju. Zahteva po presoji vplivov na okolje je temeljila na veljavni zakonodaji, kar je potrdilo tudi Upravno sodišče, prepoved frackinga pa je bila splošen zakonodajni ukrep in ne diskriminatoren poseg proti posameznemu vlagatelju.
Tribunal je argumentom Slovenije pritrdil in vse zahtevke Ascent Resources v celoti zavrnil.
Odločitev presega slovenski primer. Tožba Ascent Resources je bila del širšega vala arbitraž, v katerih energetska podjetja na podlagi Pogodbe o energetski listini izpodbijajo okoljske ukrepe držav. Podobni postopki so v preteklih letih spremljali denimo zapiranje premogovnih elektrarn v Nemčiji in spremembe podpornih shem za sončne elektrarne v Španiji.
Prav zaradi tovrstnih sporov je večina držav članic Evropske unije iz Pogodbe o energetski listini že izstopila ali pa je postopek izstopa že sprožila.
Primer Ascent Resources proti Sloveniji (ICSID ARB/22/21) bo po pričakovanjih pomembna referenca tudi za prihodnje arbitražne postopke. Tribunal je namreč potrdil, da zahteve po okoljski presoji in splošna zakonska prepoved frackinga same po sebi ne pomenijo kršitve standardov poštene in enakopravne obravnave tujih vlagateljev. To je odločitev, na katero se bodo v podobnih primerih lahko sklicevale tudi druge države.
