Slovenija je letos proizvedla občutno manj električne energije, kljub temu da je poraba naraščala. V prvih sedmih mesecih je bila domača proizvodnja elektrike medletno 7 odstotkov nižja, poraba pa je hkrati zrasla za 1,7 odstotka, kažejo podatki statističnega urada. Razliko je morala država pokriti z večjo proizvodnjo iz plinskih elektrarn in uvozom, kar razkriva, kako občutljiva je slovenska oskrba z elektriko, ko se hkrati zatakne na več straneh.
Za padec proizvodnje sta bila ključna dva vzroka. Prvi je suša, saj so hidroelektrarne zaradi nizkega vodostaja proizvedle kar 27 odstotkov manj elektrike kot lani. Drugi je remont bloka 6 Termoelektrarne Šoštanj, zaradi katerega je proizvodnja v termoelektrarnah upadla za 6 odstotkov, poraba lignita pa se je znižala za skoraj 29 odstotkov, ugotavlja glavni ekonomist Gospodarske zbornice Slovenije Bojan Ivanc. Ker premoga ni bilo treba kuriti v običajnem obsegu, so se zaloge lignita povečale in bodo po pričakovanjih do jeseni dosegle večletni vrh.
Manjkajočo elektriko je Slovenija v veliki meri nadomestila s plinom. Poraba zemeljskega plina pri vseh odjemalcih je poskočila za skoraj 55 odstotkov, kar je predvsem posledica večje proizvodnje v plinskih termoelektrarnah, ki so nadomestile izpad šoštanjskega bloka. Jedrska elektrarna Krško je delovala primerljivo kot lani, del izpada pa je ublažila tudi za četrtino večja proizvodnja iz sončnih elektrarn, ki imajo v slovenski oskrbi vse večjo težo.
Na drugi strani poraba elektrike vztrajno raste. Gospodinjstva so je porabila 4 odstotke več, na kar sta najbolj vplivala vroče vreme in večja poraba za hlajenje ter naraščajoče število električnih vozil. Poraba pri poslovnih odjemalcih je zrasla le za 0,7 odstotka, kar nakazuje, da energetsko intenzivne panoge za zdaj ne pospešujejo proizvodnje. Kombinacija rastoče porabe in nižje domače proizvodnje pomeni, da je Slovenija letos bolj odvisna od uvoza in cen elektrike na evropskih trgih.
Iz Nemčije prihajajo boljši obeti
Manj ugodni domači energetski sliki se pridružuje boljša novica iz tujine, ki je za slovensko gospodarstvo pomembna. Razpoloženje v nemški industriji je avgusta doseglo najvišjo raven v zadnjem letu, pri čemer so nemški proizvajalci izrazili najvišja pričakovanja glede rasti izvoznih naročil po začetku ruske invazije na Ukrajino. Optimizem je izstopal prav pri proizvajalcih električne opreme, kovinskih izdelkov in v avtomobilski industriji, torej v panogah, kamor slovenska podjetja dobavljajo velik del svojih izdelkov.
Podobno kaže tudi Avstrija, kjer je proizvodni indeks nabavnih menedžerjev avgusta dosegel najvišjo vrednost po maju 2022, gnala pa ga je najhitrejša rast novih naročil v štirih letih in pol. Ker sta Nemčija in Avstrija daleč najpomembnejša izvozna trga Slovenije, bi okrevanje njune industrije lahko v prihodnjih mesecih spodbudilo tudi slovenski izvoz.
Kot je v tedenskem pregledu še zapisal Ivanc, bi ugoden učinek nizke lanske osnove in izboljšano razpoloženje v industriji evrskega območja morala pozitivno vplivati na izvozno dinamiko slovenskih podjetij.
