Slovenska gospodinjstva so lani obogatela za 6,2 milijarde evrov

Neto finančna sredstva slovenskih gospodinjstev so konec leta 2025 znašala 74,8 milijarde evrov in so se v enem letu povečala za 6,2 milijarde, kažejo četrtletni finančni računi Banke Slovenije. Naložbe v delnice, ki kotirajo na borzi, so v istem letu pridobile 1,6 milijarde evrov vrednosti, neto nakupi teh delnic pa so znašali 55,4 milijona evrov.

Finančna sredstva gospodinjstev so se povečala za 7.529,2 milijona evrov, na 94.640,4 milijona. Gotovina in vloge so narasle za 2.602,3 milijona, naložbe v lastniški kapital za 3.714,4 milijona, terjatve iz zavarovanj in pokojninskih shem pa za 550,2 milijona evrov. Obveznosti iz najetih posojil so se povečale za 1.220,6 milijona evrov, na 17.514 milijonov.

Stanje delnic, ki kotirajo na borzi, se je pri gospodinjstvih zvišalo s 3.558,7 na 5.134,3 milijona evrov. Seštevek neto nakupov v štirih četrtletjih leta 2025 znaša 55,4 milijona evrov. Razlika 1.520,2 milijona evrov odpade na vrednostne spremembe, kar je 96,5 odstotka celotne rasti. Izračun izhaja iz nekonsolidiranih finančnih računov Banke Slovenije za sektor gospodinjstev in nepridobitnih institucij, ki opravljajo storitve za gospodinjstva. Od razlike med stanjem konec leta 2024 in stanjem konec leta 2025 je odštet seštevek transakcij v štirih četrtletjih.

Stanje enot investicijskih skladov se je pri gospodinjstvih zvišalo za 1.021,3 milijona evrov, od tega 657,1 milijona zaradi neto nakupov. Delež dejanskih nakupov v rasti znaša 64,3 odstotka. Pri celotnem lastniškem kapitalu gospodinjstev, ki zajema tudi delnice brez borzne kotacije in drug lastniški kapital, je od 3.714,4 milijona evrov rasti na neto nakupe odpadlo 962,8 milijona evrov.

Svetovno neto premoženje gospodinjstev je v letu 2025 doseglo 570 bilijonov dolarjev in se je povečalo za 40 bilijonov, kaže študija McKinsey Global Institute z naslovom The global balance sheet 2026: Imbalance and divergence, objavljena 23. julija 2026. Rast 7,3 odstotka je prehitela povprečje 5,9 odstotka na leto od leta 2000. Iz lastniških vrednostnih papirjev je prišlo 57 odstotkov novega premoženja gospodinjstev, iz nepremičnin pa 15 odstotkov. Petina rasti izvira iz novih realnih naložb, skoraj 60 odstotkov pa iz rasti cen premoženja nad splošno inflacijo.

Študija zajema 23 gospodarstev s približno 70 odstotki svetovnega bruto domačega proizvoda, med njimi Avstrijo, Poljsko, Češko, Portugalsko in Romunijo. Slovenija v vzorec ni vključena. Dvomestne stopnje rasti premoženja gospodinjstev v dolarskem izrazu so dosegle Poljska, Irska, Španija in Švedska.

Zgornja desetina slovenskih gospodinjstev je imela konec leta 2025 v lasti 49 odstotkov neto premoženja, konec leta 2017 pa 51 odstotkov, kažejo podatki Evropske centralne banke iz zbirke Distributional Wealth Accounts, ki jih povzema Banka Slovenije. Delež spodnje polovice gospodinjstev ostaja pri 11 odstotkih. V evrskem območju ima zgornja desetina 57 odstotkov neto premoženja, spodnja polovica pa približno pet odstotkov. Oba deleža sta od leta 2017 nespremenjena.

Ista desetina ima v Sloveniji v lasti 88 odstotkov delnic, 82 odstotkov enot investicijskih skladov in 91 odstotkov obveznic, navaja Banka Slovenije. Spodnja polovica gospodinjstev ima 82 odstotkov svojega premoženja v stanovanjskih nepremičninah in 14 odstotkov v bančnih vlogah.

Ginijev količnik, ki meri koncentracijo neto premoženja in ne dohodka, je v Sloveniji leta 2011 znašal 0,60, leta 2017 0,65 in leta 2025 0,62. V evrskem območju se je v obdobju od leta 2011 do leta 2025 gibal med 0,71 in 0,73. Koncentracija je najvišja na Hrvaškem, v Avstriji, Latviji in Litvi, kjer ima najpremožnejših pet odstotkov gospodinjstev več kot polovico celotnega neto premoženja, najnižja pa na Cipru, Malti, v Grčiji in na Slovaškem, kjer ta delež znaša med 29 in 34 odstotki. V Sloveniji ima najpremožnejših pet odstotkov gospodinjstev 38 odstotkov neto premoženja, šest odstotnih točk manj kot v povprečju evrskega območja.

Finančni računi zajemajo samo finančna sredstva in obveznosti, nepremičnin pa ne. Zbirka Distributional Wealth Accounts združuje statistiko četrtletnih sektorskih računov in raziskavo o finančnih sredstvih in porabi gospodinjstev ter zajema tudi nefinančna sredstva. Banka Slovenije te podatke označuje kot eksperimentalne, objavljeni so pet mesecev po koncu obdobja. Zneska 74,8 milijarde evrov in deležev po decilih ni mogoče seštevati. Delnice, ki kotirajo na borzi, so konec leta 2025 predstavljale 5,4 odstotka finančnih sredstev slovenskih gospodinjstev.