Slovenske tovarne imajo s čim delati, v elektroniki in kemiji surovin manjka vsaki šesti

Surovin je v tretjem četrtletju primanjkovalo šestim odstotkom slovenskih podjetij predelovalnih dejavnosti in 18 odstotkom proizvajalcev kemikalij, kažejo podatki Statističnega urada RS (SURS). Med proizvajalci računalnikov, elektronskih in optičnih izdelkov se je delež v primerjavi z drugim četrtletjem početveril, s štirih na 16 odstotkov. V Nemčiji, drugem največjem izvoznem trgu slovenskih podjetij, se je septembra pomanjkanje materialov povečalo v obeh panogah. Slovenske predelovalne dejavnosti bolj kot pomanjkanje surovin ovirajo negotove gospodarske razmere, ki jih je kot omejitveni dejavnik navedlo 40 odstotkov podjetij, in nezadostno tuje povpraševanje, ki ga je navedlo 31 odstotkov.

Med nemškimi proizvajalci elektronike se je delež podjetij s težavami pri oskrbi z materiali septembra povečal s 33,2 na 37,8 odstotka, v kemični industriji pa z 12,5 na 18,0 odstotka, kaže anketa münchenskega inštituta Ifo. V celotni nemški industriji se je delež povečal s 13,3 na 14,6 odstotka, v strojegradnji pa s 14,9 na 16,3 odstotka. Med proizvajalci električne opreme se je znižal z 29,5 na 27,4 odstotka, v proizvodnji in predelavi kovin pa z 21,1 na 14,2 odstotka. V avtomobilski industriji se delež skoraj ni spremenil in je septembra znašal 8,9 odstotka. Klaus Wohlrabe, vodja anket na inštitutu Ifo, je po poročanju nemškega poslovnega portala unternehmer.de ocenil, da o vsesplošnem porastu ozkih grl še ni mogoče govoriti, v delu elektroindustrije pa se močno povpraševanje srečuje z omejeno oskrbo z materiali.

Nemškim proizvajalcem elektronike po poročanju avstrijske strokovne revije Industriemagazin primanjkuje predvsem polprevodnikov in drugih elektronskih komponent za računalnike, industrijske krmilnike, komunikacijske naprave in sisteme za visokozmogljivo računanje. Povpraševanje po polprevodnikih po navedbah revije spodbujajo gradnja podatkovnih središč, umetna inteligenca in industrijska avtomatizacija. V nemški kemični industriji je o pomanjkanju materialov junija poročalo 29,5 odstotka podjetij, revija pa ga pripisuje posledicam motenj v mednarodnih dobavnih verigah, povezanih s Hormuško ožino.

Slovenska podjetja so lani v Nemčijo izvozila za 7,3 milijarde evrov blaga, več le v Švico, navaja statistični urad. Največ so izvozila vozil in njihovih delov, za 1,52 milijarde evrov, sledili so električni stroji in oprema z 1,47 milijarde evrov ali petino izvoza ter stroji in mehanske naprave z 923 milijoni evrov. Iz Nemčije je Slovenija lani uvozila za 7,2 milijarde evrov blaga, od tega za 770 milijonov evrov električnih strojev in opreme. V prvih osmih mesecih letos je izvoz v Nemčijo znašal 5,1 milijarde evrov.

Med slovenskimi proizvajalci kemikalij se je delež podjetij, ki jim primanjkuje surovin, v tretjem četrtletju znižal z 22 na 18 odstotkov, med proizvajalci izdelkov iz gume in plastičnih mas pa z 21 na 15 odstotkov. Polizdelkov je v slovenskih predelovalnih dejavnostih primanjkovalo dvema odstotkoma podjetij. Kot omejitveni dejavnik je 29 odstotkov podjetij navedlo nezadostno domače povpraševanje, brez omejitev pa jih je poslovalo 17 odstotkov.

Evropska komisija, ki pomanjkanje materiala in opreme v svoji anketi združuje in podatke desezonira, za Slovenijo navaja znižanje deleža podjetij z 12,7 odstotka v drugem na 10,8 odstotka v tretjem četrtletju. V EU se je delež znižal s 13,5 na 12,6 odstotka, v Nemčiji pa se je povečal s 15,4 na 15,7 odstotka. Po podatkih SURS-a je v drugem četrtletju 2022 surovin primanjkovalo 43 odstotkom slovenskih podjetij predelovalnih dejavnosti, med proizvajalci elektronike pa 61 odstotkom.