Evropska komisija je v sredo sprejela začasna pravila o državnih pomočeh za bližnjevzhodno krizo, imenovana METSAF, ki kmetijstvu, ribištvu, kopenskemu transportu in pomorski plovbi znotraj EU do konca leta dovoljujejo kritje do 70 odstotkov dodatnih stroškov goriva in gnojil. Energetsko intenzivna industrija bo po novem lahko prejela pomoč za do 70 odstotkov stroškov elektrike, namesto dosedanjih 50. Gospodarska zbornica Slovenije je podobne ukrepe od vlade zahtevala že konec marca — nov bruseljski okvir tem zahtevam zdaj daje pravno podlago.
GZS je od vlade zahtevala znižanje prispevkov za električno energijo za elektro intenzivna podjetja, kapico na ceno elektrike in znižanje omrežnine. Slovenija po oceni glavnega ekonomista zbornice Bojana Ivanca sicer ni neposredno ogrožena glede fizične dobave energentov, saj nafta iz Perzijskega zaliva večinoma potuje v Azijo, je pa izpostavljena cenovnemu tveganju na globalnih trgih. Predsednik Energetske zbornice Slovenije Aleksander Mervar je opozoril, da so se borzne cene elektrike za leto 2026 občutno zvišale.
Račun za uvoz fosilnih goriv v EU se je v 60 dneh konflikta na Bližnjem vzhodu povečal za več kot 27 milijard evrov, je istega dne v Evropskem parlamentu v Strasbourgu sporočila predsednica komisije Ursula von der Leyen. “Brez ene same dodatne molekule energije,” je dodala. Zaprtje Hormuške ožine, skozi katero je pred konfliktom potekala petina svetovnega prometa z nafto, je od konca februarja dvignilo cene nafte za okoli 60 odstotkov, cene plina pa za 70. Podpredsednica komisije Teresa Ribera, ki v Bruslju vodi resor za čisti in pravični prehod, je ob sprejetju okvira dejala, da nedavni skok cen energije zahteva takojšen odziv, METSAF pa po njenih besedah zagotavlja “preprosto uporabne rešitve” za najbolj prizadete sektorje.
Okvir je zasnovan po vzoru kriznega mehanizma iz 2022, ko je ruska invazija na Ukrajino sprožila podobno draginjo, a je tokrat ožji. Komisija je pomoč omejila na sektorje, ki jih cena goriva zadene najbolj neposredno — kmete, ribiče, prevoznike in ladjarje. Znesek pomoči se računa iz razlike med trenutno tržno ceno in zgodovinskim merilom pred krizo, pomnožene z dejansko porabo podjetja. Manjšim podjetjem in kmetijam porabe ne bo treba dokazovati; države jim bodo lahko pomoč odmerile po velikosti in tipu dejavnosti ali na podlagi sektorskih ocen, do 50.000 evrov na podjetje.
| METSAF — ZAČASNI OKVIR DRŽAVNIH POMOČI ZA BLIŽNJEVZHODNO KRIZO | |||
|---|---|---|---|
| Upravičeni sektorji | Vrsta pomoči | Intenzivnost | Pogoj |
| Kmetijstvo, ribištvo | Kritje dodatnih stroškov goriva in gnojil | do 70 % | Dejanska poraba podjetja |
| Kopenski transport, pomorska plovba | Kritje dodatnih stroškov goriva | do 70 % | Dejanska poraba podjetja |
| Manjša podjetja, kmetije | Poenostavljena pavšalna pomoč | do 50.000 EUR | Brez dokazila porabe |
| Elektro intenzivna industrija (CISAF) | Kritje stroškov elektrike (prej do 50 %) | do 70 % | Do 50 % celotne porabe |
| Lider.si | Vir: Evropska komisija, METSAF, 29. 4. 2026 | |||
Pri elektro intenzivni industriji, ki spada pod okvir za čisto industrijsko politiko CISAF iz junija 2025, se dvig nanaša na pomoč za do polovico celotne porabe elektrike. Komisija dopušča tudi, da podjetja to pomoč združijo s tisto iz smernic za sistem trgovanja z emisijami, vendar le do polovice zneska iz CISAF sheme. Okvir odpira še eno pot: države bodo lahko predlagale pokritje dela stroškov goriva za plinske elektrarne z namenom znižanja končnih cen elektrike, a bo komisija takšne primere presojala posamično.
METSAF je del širšega paketa AccelerateEU, ki ga je komisija predstavila 22. aprila. Med drugimi ukrepi ta predvideva koordinirano sproščanje strateških zalog nafte in ustanovitev evropskega observatorija za goriva, ki bo spremljal proizvodnjo, uvoz in zaloge transportnih goriv. Poleti naj bi sledil še akcijski načrt za elektrifikacijo industrije, transporta in stavb.
Von der Leyen je v Strasbourgu med razpravo o odzivanju na krizo spomnila tudi na stroške prejšnje. Med letoma 2022 in 2024 so države članice za neciljane ukrepe porabile več kot 350 milijard evrov, le četrtina te pomoči pa je dosegla najranljivejša gospodinjstva in podjetja. “Ne ponovimo iste napake,” je dejala. Evropski komisar za energijo Dan Jørgensen je že marca opozoril, da je dizel posebna skrb in pozval države k zmanjšanju povpraševanja, med drugim z delom od doma in uporabo javnega prevoza.
Države članice morajo posamezne ukrepe pred izvedbo priglasiti v Bruslju, komisija pa obljublja pospešen postopek odobritve. Če se razmere na Bližnjem vzhodu še zaostrijo, bo vsebino in obseg okvira po potrebi razširila.
