Evropska unija je ena največjih potrošniških sil na svetu, ki ji hkrati močno primanjkuje lastnih surovin. Zato želi EU izkoristiti potencial krožnega gospodarstva – tudi z iskanjem litija, kobalta in redkih zemeljskih kovin v napravah, ki ležijo zaprašene nekje v naših domovih.
V Evropi naj bi po ocenah bilo kar 700 milijonov odsluženih pametnih telefonov, ki predstavljajo pravo “urbano nahajališče”. Gre za koncept pridobivanja surovin iz obstoječih izdelkov, v nasprotju s klasičnim rudarjenjem iz narave. “Pravilo je preprosto: če surovin ni doma, jih je treba poiskati tam, kjer smo jih že porabili,” sporoča Evropska komisija.
Zakon o kritičnih surovinah, sprejet leta 2024, si je zadal ambiciozen cilj, da bo do leta 2030 Evropa z recikliranjem pridobila kar 25 odstotkov ključnih materialov. Danes jih le 1 odstotek izvira iz sekundarnih virov.
Cilj je, da bodo evropska metalurška podjetja čedalje več svojih potreb pokrivala iz recikliranih virov, ne pa iz uvoza iz Azije ali drugih delov sveta. A ovire ostajajo: od slabe donosnosti pri pridobivanju majhnih količin materialov, do pojava “elektronske hibernacije” – povprečna evropska družina ima namreč kar 74 elektronskih naprav, od tega 13 neuporabljenih, pogosto predvsem zaradi skrbi glede varnosti osebnih podatkov.
Krožno tudi v gradbeništvu
Komisija namerava leta 2026 predstaviti Zakon o krožnem gospodarstvu, ki naj bi spodbudil trajnostne modele tudi v gradbeništvu. Ta sektor namreč predstavlja kar 40 odstotkov skupne teže vseh odpadkov v EU.
Čeprav se porušeni beton pogosto šteje kot recikliran, je večinoma le zdrobljen in uporabljen za nasutje pri gradnji cest. Nove tehnologije pa omogočajo tudi prave reciklažne postopke, ki stari beton spreminjajo nazaj v kakovosten gradbeni material.
Raje prenova kot rušenje
Vse več držav spodbuja ponovno uporabo gradbenih elementov, kot so okna, opeke in betonski bloki. Modularen dizajn novogradenj pa omogoča možnost kasnejšega razstavljanja in ponovne uporabe.
Po podatkih Evropske agencije za okolje (EEA) je do 25 odstotkov stavbnih emisij CO₂ povezanih z materiali, zato prenova obstoječih objektov pogosto pomeni manjšo obremenitev na okolje kot gradnja novih.
