Odprava carin držav Mercosurja bo evropskim izvoznikom prinesla več kot štiri milijarde evrov prihranka na leto, ocenjuje Evropska komisija. Sporazum se od 1. maja uporablja brez soglasja Evropskega parlamenta. Parlament je 21. januarja s 334 glasovi za in 324 proti ob 11 vzdržanih od Sodišča EU zahteval mnenje o skladnosti sporazuma s pogodbama Unije in zamrznil postopek soglasja. Komisija je 27. februarja napovedala, da bo trgovinski del sporazuma začela uporabljati kljub zahtevi parlamenta. Svet EU je odločitvi o podpisu sprejel 9. januarja, sporazuma pa sta bila podpisana 17. januarja. Obvestilo o začasni uporabi je objavljeno v Uradnem listu EU.
Carine, ki so jih države Mercosurja zaračunavale pred sporazumom, so znašale 35 odstotkov pri delih za avtomobile, 20 odstotkov pri strojih, 18 odstotkov pri kemičnih izdelkih in 14 odstotkov pri zdravilih. Pri hrani in pijači so bile višje, 35 odstotkov pri žganih pijačah, 28 odstotkov pri mlečnih izdelkih in 27 odstotkov pri vinu. Sporazum te carine odpravlja ali znižuje. Države Mercosurja od 1. maja varujejo tudi 344 geografskih označb iz Unije in prepovedujejo posnemanje ter zavajajoče nazive, simbole in zastave. Evropska podjetja se od istega dne za javna naročila na zvezni in državni ravni potegujejo pod enakimi pogoji kot domača.
| Slovenija in Mercosur: izvoz po sektorjih in carine | |||
| SLOVENSKI IZVOZ BLAGA V MERCOSUR — 2024 | |||
| Sektor | Izvoz 2024 (mio EUR) | Carina pred sporazumom | Odprava carine |
| Stroji in mehanske naprave | 33,4 | 20 % | postopna |
| Kemični in farmacevtski izdelki | 20,4 | 14 % | takojšnja, na nič odstotkov |
| Železo, jeklo in kovinski izdelki | 14,5 | 12-18 % | postopna |
| Optični in medicinski instrumenti | 10,6 | 18 % | takojšnja, na nič odstotkov |
| Agroživilski proizvodi | 0,53 | 27-55 % | znatno znižanje, pri nekaterih proizvodih na nič odstotkov |
| Lider.si | Vir: Evropska komisija, GD za trgovino in ekonomsko varnost. Vrednosti izvoza se nanašajo na leto 2024, carinske stopnje pa na stanje pred začetkom uporabe sporazuma. | |||
Mercosur ima 270 milijonov prebivalcev in 2,7 bilijona evrov bruto domačega proizvoda, po velikosti pa je šesto največje gospodarstvo zunaj Unije. Unija je leta 2024 v to območje izvozila za 57 milijard evrov blaga, leta 2023 pa za 29 milijard evrov storitev. Stanje evropskih naložb je leta 2023 znašalo 390 milijard evrov. Na ta trg izvaža več kot 30.000 malih podjetij iz Unije, ta izvoz pa podpira več kot 600.000 delovnih mest.
Skupna menjava Slovenije z Mercosurjem je vredna 639 milijonov evrov, kažejo podatki Evropske komisije, ki zajemajo blago iz leta 2024 in storitve iz leta 2023. Slovenska podjetja so leta 2024 v Mercosur izvozila za 33,4 milijona evrov strojev in mehanskih naprav ob 20-odstotni carini ter za 20,4 milijona evrov kemičnih in farmacevtskih izdelkov ob 14-odstotni carini. Izvoz železa, jekla in kovinskih izdelkov je dosegel 14,5 milijona evrov ob carinah od 12 do 18 odstotkov, izvoz optičnih in medicinskih instrumentov pa 10,6 milijona evrov ob 18-odstotni carini. Carini na kemične in farmacevtske izdelke ter na instrumente se odpravita takoj, carini na stroje in kovinske izdelke pa postopno. Slovenski agroživilski izvoz v Mercosur je vreden 530.000 evrov, carine nanj pa so segale od 27 do 55 odstotkov. Med proizvodi, ki dobivajo zaščito, je šest slovenskih geografskih označb: kranjska klobasa, kraška panceta, kraški pršut, kraški zašink, slovenski med in štajersko prekmursko bučno olje. Izvoz slovenskih storitev v Mercosur znaša 9,7 milijona evrov na leto. Malih podjetij je med slovenskimi izvozniki 97 odstotkov.
Italijanski izvoz v države Mercosurja je maja dosegel 745 milijonov evrov in je bil za 21,1 odstotka višji kot maja lani, kažejo podatki italijanske industrijske zveze Confindustria. Zveza je ta teden vodila gospodarsko misijo v Buenos Airesu, São Paulu in Brasilii, na kateri je bilo za okoli sto italijanskih podjetij načrtovanih 2.631 poslovnih srečanj. Predsednik Confindustrie Emanuele Orsini je v pogovoru za časnik Il Sole 24 Ore ocenil, da mora sporazum z Mercosurjem delovati kot spodbuda za spremembo trgovinske politike Unije.
Kmetijske organizacije sporazumu nasprotujejo, januarsko glasovanje v Strasbourgu pa so spremljali njihovi protesti pred parlamentom. Uvoz občutljivih proizvodov iz Mercosura omejujejo kvote. Kvota za govedino znaša 99.000 ton, kar ustreza 1,5 odstotka celotne proizvodnje Unije, kvota za svinjino 25.000 ton, za perutnino pa 180.000 ton. Sporazum vsebuje zaščitno klavzulo za primer nenadnega povečanja uvoza. Po navedbah Evropske komisije je taka klavzula v trgovinskem sporazumu Unije prvič. Začasna uporaba se lahko konča, če Unija postopka ratifikacije ne dokonča. Kraljevi inštitut Elcano je opozoril, da postopki za pridobitev mnenja Sodišča EU običajno trajajo več kot leto dni. Evropski parlament bo o soglasju k sporazumu lahko glasoval šele po mnenju Sodišča EU.
