Štiriodstotni padec nafte pognal S&P 500 na 7.259 točk, Trump pa zaustavil operacijo v Hormuški ožini

Sod nafte Brent je v torek izgubil skoraj štiri odstotke vrednosti in padel pod 110 dolarjev. To je zadoščalo, da so Wall Street, evropske borze in surovinski trgi za en dan pozabili na vojno.

S&P 500 in Nasdaq Composite sta zaključila na rekordnih ravneh, potem ko je Pentagon sporočil, da premirje z Iranom drži, predsednik Trump pa pozno zvečer oznanil premor operacije odpiranja Hormuške ožine. Padec nafte je sprostil pritisk, ki od konca februarja sili trge v nihanje med inflacijskimi strahovi in upanjem na dogovor.

V ponedeljek je bilo videti drugače. Ameriške sile so potopile sedem iranskih hitrih čolnov in odbile napade z droni in raketami med spremljanjem dveh ladij pod ameriško zastavo skozi ožino. Združeni arabski emirati so prvič od začetka premirja aktivirali protiraketno obrambo, požar pa je izbruhnil v naftnem terminalu Fudžajra. Brent je poskočil na 114,44 dolarja, Dow Jones pa je izgubil 557 točk.

Torek je prinesel obrat. Obrambni minister Pete Hegseth je vztrajal, da premirje ni prekršeno in da je operacija odpiranja ožine, poimenovana Project Freedom, ločena od vojaške kampanje proti Iranu. Državni sekretar Marco Rubio je potrdil, da je operacija Epic Fury končana. Do večera je Trump na Truth Social zapisal, da zaradi napredka pri pogajanjih začasno ustavlja spremljanje ladij, blokada iranskih pristanišč pa ostaja. Iranski zunanji minister Abbas Aragči je odpotoval v Peking in ocenil, da spopadi dokazujejo odsotnost vojaške rešitve.

Nafta Brent je ob zaključku trgovanja končala pri 109,87 dolarja za sod, WTI pa pri 102,27 dolarja. A analitiki opozarjajo, da cene terminskih pogodb niso zanesljiv kazalnik. Paul Sankey iz Sankey Research je v zadnjih tednih opozoril, da so zaloge nafte, naložene pred vojno, šele zdaj dosegle končne destinacije. Po njegovi oceni bodo posledice več kot štiridesetdnevne blokade v prihodnjih tednih neizogibne ne glede na izid pogajanj. Matthew Bernstein iz Rystad Energy je dodal, da tudi po koncu vojne vrnitve k predvojnemu stanju ne bo, saj bodo trge trajno bremenili povišani stroški zavarovanja, prevozov in polnjenja strateških zalog.

Wall Street je padec nafte izkoristil v polni meri. S&P 500 je pridobil 0,81 odstotka in se pri 7.259,22 točke povzpel na nov rekord. Nasdaq je zrasel 1,03 odstotka na 25.326 točk, Dow Jones pa 356 točk oziroma 0,73 odstotka. Tehnološki sektor je vodil z več kot dvoodstotno rastjo. Micron Technology je pridobil deset odstotkov po poročilih, da so njegovi čipi za visokozmogljivostni pomnilnik razprodani do konca leta, Intel pa je poskočil 14 odstotkov na podlagi poročila Bloomberga o zgodnjih pogovorih z Applom o proizvodnji procesorjev.

Podatki o trgu dela so okrepili vtis trdoživega gospodarstva. Ministrstvo za delo je sporočilo 6,87 milijona odprtih delovnih mest v marcu, zaposlovanje pa je opazno poskočilo. Kombinacija rastočih cen energentov in robustnega trga dela utrjuje stave, da Fed obrestnih mer ne bo znižal, štirje glasovi proti na zadnjem zasedanju pa so bili največ od leta 1992.

Evropske borze so se zvečine pobrale po ponedeljkovem razprodaju. Stoxx 600 je pridobil 0,7 odstotka, Euro Stoxx 50 pa 1,8 odstotka. DAX je zrasel skromnih 0,3 odstotka, milanski FTSE MIB pa je bil najmočnejši med velikimi borzami. Izjema je bil londonski FTSE 100, ki je padel 1,4 odstotka po slabih rezultatih HSBC.

Korporativna sezona je prinesla močne rezultate. UniCredit je poročal o najboljšem četrtletju v zgodovini s 3,2 milijarde evrov čistega dobička, kar je 16 odstotkov več kot pred letom. Banka je dvignila celoletno napoved na najmanj 11 milijard evrov, delnica pa je v Milanu pridobila skoraj šest odstotkov. Rheinmetall je porasel po 7,7-odstotni rasti četrtletnih prihodkov, AB InBev pa je v Bruslju poskočil skoraj deset odstotkov po prvi rasti prodaje v treh letih. Trumpove grožnje z zvišanjem carin na evropske avtomobile na 25 odstotkov so medtem v ponedeljek potisnile Continental, Mercedes-Benz in Volkswagen navzdol.

Zlato je trgovalo pri okrog 4.550 dolarjev za unčo, potem ko je dan prej izgubilo skoraj dva odstotka. Od začetka konflikta je žlahtna kovina izgubila 13 odstotkov, kar je nenavadno za obdobje geopolitičnih napetosti. A razlaga je neposredna. Naraščajoče cene energentov krepijo inflacijska pričakovanja, ta pa dvigujejo obrestne mere, ki so zlatu naravni nasprotnik. Centralne banke so sicer v prvem letošnjem četrtletju okrepile nakupe, po podatkih Svetovnega sveta za zlato.

Baker na londonski LME je ob koncu torka dosegel 13.030 dolarjev za tono. Gregory Shearer iz J.P. Morgan je opozoril, da bi ob vztrajanju Brenta nad 110 dolarjev rast povpraševanja po bakru letos lahko padla za 1,4 odstotne točke. Natalie Scott-Gray iz StoneXa je bila ostrejša: ocenila je, da je trenutna raven cen nevzdržna, saj so špekulativne pozicije na LME blizu rekordov, kitajski trgovci pa so izrazito kratki.

Evropski zemeljski plin TTF je padel pod 47 evrov za megavatno uro. Cene so od začetka konflikta zrasle okrog 40 odstotkov, saj je blokada ožine prekinila približno petino globalnih tokov utekočinjenega plina.

Plovba skozi Hormuško ožino je v sredo zjutraj ostala dejansko zaustavljena. Predsednik iranskega parlamenta Mohammad Bager Galibaf je v torek na omrežju X zapisal, da Teheran utrjuje novo ravnotežje sil v ožini. Analitičarka pri Sparti Goh pričakuje dodatno rast cen nafte, ko bodo podatki držav OECD pokazali obseg črpanja strateških rezerv. Wall Street morda stavi na dogovor, a tankerji pred Hormuško ožino stojijo.