Surovine bodo letos v povprečju za 23 odstotkov dražje kot lani, napoveduje Svetovna banka v poročilu Commodity Markets Outlook, ki ga je objavila 28. oktobra. Cene energentov se bodo po treh letih pocenitev zvišale za 32 odstotkov, cene osnovnih kovin za 25 odstotkov, plemenitih kovin pa za 40 odstotkov. Prihodnje leto bodo surovine po pričakovanjih banke v povprečju za sedem odstotkov cenejše.
Povprečna cena soda nafte Brent se bo po napovedi banke z lanskih 69 dolarjev letos zvišala na 91 dolarjev, prihodnje leto pa znižala na 79 dolarjev. Svetovna ponudba nafte se bo letos zmanjšala za 5,2 odstotka, poraba pa za 2,5 odstotka. Z izjemo recesijskega leta 2020 bi bil tolikšen upad ponudbe po navedbah banke največji v več kot štirih desetletjih. Konflikt na Bližnjem vzhodu je zmanjšal zaloge nafte, zato je svetovni trg po oceni banke bolj ranljiv za nove motnje v dobavi. Zemeljski plin bo v Evropi letos po napovedi banke v povprečju stal 19 dolarjev za milijon britanskih toplotnih enot (MMBtu), za 58,3 odstotka več kot lani.
V Sloveniji so bile življenjske potrebščine oktobra po podatkih Statističnega urada RS za 3,3 odstotka dražje kot pred letom. Največ, 1,1 odstotne točke, so k letni inflaciji prispevale cene, povezane s stanovanjem, vodo, električno energijo, plinom in drugimi gorivi, ki so se zvišale za 8,6 odstotka. Hrana se je v primerjavi s septembrom podražila za 1,8 odstotka, na letni ravni pa so bile hrana in brezalkoholne pijače dražje za 0,7 odstotka.
Banka pričakuje, da bodo cene hrane na svetovnih trgih letos zrasle za deset odstotkov, prihodnje leto pa za sedem odstotkov. Žita se bodo letos podražila za 14,1 odstotka, napoved cene riža za prihodnje leto pa je banka v primerjavi z aprilskim poročilom zvišala za 21 odstotkov. Surovine za pijače, med katere sodita kava in kakav, bodo letos za 24 odstotkov cenejše, gnojila pa za 14 odstotkov dražja. Sečnina se bo letos podražila za 20,6 odstotka, na 510 dolarjev za tono.
Banka ocenjuje, da bo pojav El Niño v sezoni 2026/27 zelo verjetno najmočnejši od leta 1950, njegov vpliv na cene hrane pa obvladljiv in skladen z izkušnjami iz preteklih epizod. Svetovna ponudba žit bo v isti sezoni za tri odstotke večja kot v sezoni 2024/25.
Napovedi temeljijo na predpostavki, da se konflikti, ki vplivajo na dobavo surovin, ne bodo bistveno zaostrili. V neugodnem scenariju bi sod Brenta prihodnje leto v povprečju stal 105 dolarjev, cene hrane bi bile za 12 odstotkov, cene žit pa za 20 odstotkov nad osnovno napovedjo. Cene hrane bi tako presegle raven iz leta 2022. Višje cene energentov, napadi na ladje z žitom v Črnem morju in zelo močan El Niño bi po oceni banke skupaj lahko sprožili prehransko krizo.
Ayhan Kose, namestnik glavnega ekonomista Svetovne banke, je ob objavi poročila opozoril, da je surovinske trge sočasno prizadelo več velikih šokov in da mora imeti prednost zaščita najrevnejših. Skupina Svetovne banke je za socialne varnostne mreže, javne finance ter likvidnost podjetij in kmetij prek obstoječih instrumentov namenila od 50 do 60 milijard dolarjev, od tega 25 milijard v obliki vnaprej dogovorjenega financiranja. Poročilo upošteva podatke do 14. oktobra, ko je sod Brenta po navedbah banke stal približno 110 dolarjev.
