Zavarovalnice pri izračunu premije avtomobilskega zavarovanja ne smejo prezreti začasnega prebivališča zavarovanca, če s tem podatkom razpolagajo, je v stališču zapisala Agencija za zavarovalni nadzor (AZN). Povod za stališče je odločba Zagovornika načela enakosti v zadevi voznika, ki mu je zavarovalnica zaradi naslova stalnega prebivališča zvišala premijo za 54,93 evra.
Zagovornik je odločbo št. 0700-45/2025/21 izdal 6. julija. Lastnik vozila ima stalno prebivališče v Mariboru, živi pa na Prevaljah, kjer ima uradno prijavljeno začasno prebivališče. Zavarovanje je sklenil prek spleta in v obrazec vpisal začasni naslov. Po plačilu ga je zavarovalnica pozvala, naj navede stalni naslov, in zahtevala doplačilo, ker na višino premije po njenem ceniku vpliva poštna številka. Skupaj je terjala 167,03 evra doplačila, od česar je po njenih navedbah 112,10 evra odpadlo na netočno prijavljeno predhodno škodno dogajanje. Znesek 54,93 evra, ki ga je kot razliko zaradi naslova navedla zavarovalnica sama, je zagovornik štel za nesporen. Imena zavarovalnice zagovornik v odločbi ne navaja.
Zavarovalnica je v postopku zagovarjala ustaljeno prakso slovenskega zavarovalniškega trga. Stalni naslov je po njenih navedbah mogoče preveriti v osebni izkaznici ali vozniškem dovoljenju, začasnega v osebnih dokumentih ni. Če bi se zanašala na izjave strank, bi te po njenem mnenju lahko izbirale ugodnejše kraje, česar pri množičnem sklepanju zavarovanj ni mogoče nadzirati. Sklicevala se je tudi na sodbo Sodišča Evropske unije v zadevi Test-Achats (C-236/09), iz katere po razlagi zavarovalnice izhaja, da so nevtralni aktuarski dejavniki praviloma dopustni.
Zagovornik je cilj zavarovalnice, da premija čim bolj ustreza dejanskemu tveganju, ocenil za legitimen, za izbrano sredstvo pa je ugotovil, da ni ne ustrezno ne nujno potrebno. Stalni naslov po njegovi presoji ne odraža vedno kraja, kjer se vozilo največ uporablja, in prav v tem primeru je zavarovanec, ki večino voženj opravi na statistično manj tveganem območju Prevalj, plačal premijo, izračunano za Maribor. Kot milejše sredstvo je zagovornik predlagal, naj zavarovalnice od strank, ki ne živijo na stalnem naslovu, zahtevajo potrdilo upravne enote o prijavi začasnega prebivališča. Takšno potrdilo temelji na podatkih iz javnih evidenc in ga je mogoče preveriti enako zanesljivo kot stalni naslov. Zakon o zavarovalništvu (ZZavar-1) začasno prebivališče v 268. členu izrecno uvršča med osebne podatke, ki jih zavarovalnice smejo zbirati in uporabljati.
V stališču št. 40119-11/2026-1, ki ga je 2. oktobra podpisal direktor Gorazd Čibej, je AZN stalno prebivališče opredelila kot domnevo o kraju, kjer se vozilo pretežno uporablja. Domnevo lahko zavarovanec izpodbije s potrdilom o prijavi začasnega prebivališča po Zakonu o prijavi prebivališča, če iz potrdila izhaja, da živi na manj tveganem območju. Po 543.b členu ZZavar-1 mora zavarovalnica zavarovalca ob sklepanju zavarovanja poučiti o možnosti uveljavljanja začasnega prebivališča zavarovanca, kadar je to zanj ugodneje.
Agencija je stališče, ki ga je javnosti predstavila 27. oktobra, ponazorila s primerom mlade zdravnice. Zdravnica ima še iz študentskih let stalno prebivališče prijavljeno v Ljubljani, službo pa je sprejela v majhni oddaljeni občini, kjer živi in vozi. Začasno prebivališče, ki ga mora prijaviti v novem kraju, lahko po navedbah agencije vpliva na oceno zavarovalnega tveganja in s tem na višino premije. Če bo zdravnica v novem kraju ostala dlje in bo tam nastalo središče njenih življenjskih interesov, bo morala prijaviti stalno prebivališče.
Agencija pričakuje, da bodo zavarovalnice pregledale zavarovalno-tehnične podlage in pogoje avtomobilskih zavarovanj ter jih po potrebi prilagodile. Upoštevanje stališča bo predmet njenega nadzora, roka za uskladitev pa agencija ni določila.
