Telekom v statut vpisuje vso verigo elektrike, lastna proizvodnja lani 559 megavatnih ur

Uprava Telekoma Slovenije bo delničarjem 20. avgusta predlagala statut, ki med dejavnosti družbe uvršča celotno verigo električne energije, od proizvodnje iz obnovljivih virov do trgovanja s plinastimi gorivi. Proizvodnja lastnih sončnih elektrarn je lani dosegla 559 megavatnih ur ali okoli 0,78 odstotka celotne porabe električne energije, kaže letno poročilo. Za zastavljenimi cilji je zaostala predvsem zaradi neizvedbe vseh načrtovanih vključitev.

Strateški poslovni načrt za obdobje od 2024 do 2028 predvideva ogljično nevtralnost po obsegu 1 in 2 v letu 2028. Med ukrepi za dosego cilja letno poročilo navaja postavitev lastnih sončnih elektrarn, sklenitev dolgoročnih pogodb o nakupu električne energije iz obnovljivih virov in projekte aktivnega odvzema ogljika. Lani je družba namestila pet novih sončnih elektrarn s skupno instalirano močjo 1,34 megavata. Raba električne energije se je v Telekomu Slovenije po podatkih iz letnega poročila povišala za odstotek, predvsem zaradi modernizacije mobilnega omrežja s tehnologijo 5G. Skupna poraba energije v skupini je lani dosegla 103.651 megavatnih ur.

„V Telekomu Slovenije lastne sončne elektrarne uporabljamo že od leta 2012, njihovo širitev pa smo pospešili leta 2024,“ so odgovorili za Lider.si. „Električno energijo že proizvajamo v lastnih sončnih elektrarnah in načrtujemo nadaljnjo širitev njihovih zmogljivosti na ustreznih lokacijah. Obseg in vrednost prihodnjih naložb bosta odvisna od tehničnih, prostorskih in ekonomskih pogojev posameznih projektov.“

Spremembo 5. člena statuta v družbi pojasnjujejo z novo klasifikacijo dejavnosti. „V Telekomu Slovenije smo dejavnosti v statutu le uskladili s klasifikacijo dejavnosti SKD 2025,“ navajajo. „Vsebinsko sta kot posledica prenosa dejavnosti ‚proizvodnja električne energije‘ iz SKD 2008 v SKD 2025 na novo navedeni dejavnosti ‚proizvodnja električne energije iz obnovljivih virov‘ in ‚shranjevanje električne energije‘. Ti dejavnosti odražata tudi razvojne projekte družbe na področju lastne proizvodnje in shranjevanja električne energije.“ Navedeni dejavnosti nosita šifri 35.120 in 35.160, predlog pa vpisuje še prenos, distribucijo in trgovanje z elektriko, trgovanje s plinastimi gorivi po plinovodni mreži (35.230) in trgovino na debelo s trdimi, tekočimi in plinastimi gorivi (46.810).

Na trg dobave elektrike se Telekom ne vrača. Ponudbo elektrike je uvedel leta 2016. Konec novembra 2021 je odjemalce obvestil, da dobavo ustavlja s 1. januarjem 2022, in jih pozval, naj novega dobavitelja najdejo do 31. decembra. Kdor tega ni storil, je prešel na zasilno oskrbo pri sistemskem operaterju SODO, kjer je cena višja od ponudb dobaviteljev. „Dobavo električne energije gospodinjskim in malim poslovnim odjemalcem smo zaključili 31. decembra 2021 zaradi prenehanja poslovnega sodelovanja na tem področju. Električne energije ne ponujamo, njene ponovne uvedbe oziroma preprodaje pa v aktualni strategiji in načrtih družbe ne predvidevamo,“ pravijo v Telekomu. O poslovanju v tem obdobju dodajajo: „Ponudbo smo izvajali skladno z zastavljenim poslovnim modelom, njenih finančnih rezultatov pa v javnih poročilih nismo prikazovali ločeno.“ Zneskov družba ni razkrila niti na vprašanje Lider.si.

O baterijskih hranilnikih ob baznih postajah in podatkovnih centrih odgovarjajo: „V Telekomu Slovenije energijo učinkovito upravljamo v okviru sistema upravljanja z energijo po standardu ISO 50001. Posamezne rešitve za shranjevanje električne energije nameščamo in prilagajamo svojim energetskim ciljem glede na potrebe infrastrukture in njihovo ekonomsko upravičenost.“ Na del vprašanja, ali hranilnike namerava tržiti tudi tretjim, ni odgovorila. Za vpisani dejavnosti trgovanja s plinom in trgovine na debelo z gorivi v odgovorih ni navedla nobenega načrta. O vlogi odvisne družbe GVO pravijo: „Družba GVO že izvaja celovite storitve na področju sončnih elektrarn, od načrtovanja in pridobivanja dokumentacije do izgradnje, tehnične predaje ter vzdrževanja.“

Predlog posega tudi v pragove, nad katerimi mora uprava za posle pridobiti soglasje nadzornega sveta. „Predlagani pragovi se zvišujejo: za nabavo blaga in storitev ter investicije, razen za nadaljnjo prodajo, z 2 na 5 milijonov EUR, za odprodajo in odpis osnovnih sredstev s 100.000 EUR na 1 milijon EUR, za najemanje dolgoročnih posojil in dajanje posojil z 2 na 3 milijone EUR,“ navajajo v Telekomu. Investicije družbe Telekom Slovenije so lani znašale 143,1 milijona evrov. Nova meja petih milijonov evrov pomeni 3,5 odstotka tega zneska, dosedanja dva milijona pa sta pomenila 1,4 odstotka, kaže izračun Lider.si. Izračun primerja prag za posamezni posel z letnim obsegom investicij družbe.

V Telekomu pojasnjujejo: „Gre predvsem za terminološko natančnejši zapis obstoječe prakse odločanja in za revalorizacijo pragov, ki od uvedbe evra leta 2007 niso bili bistveno posodobljeni. Namen sprememb je zagotoviti učinkovitejše upravljanje družbe ob hkratnem ohranjanju ustreznega nadzora nad strateško pomembnimi odločitvami.“ Strateški poslovni načrt med stebre uvršča tudi krepitev korporativnega upravljanja. Iz statuta se črta določba o soglasju nadzornikov k imenovanjem v organih odvisnih družb. „Analiza je pokazala, da določba ni več usklajena z veljavnimi upravljavskimi modeli odvisnih družb, saj imenovanja potekajo skladno z internimi pravili in kadrovskimi postopki, preostale določbe statuta pa že ustrezno urejajo razmerja med Telekomom Slovenije in njegovimi odvisnimi družbami,“ navajajo. O predlogu bodo odločali delničarji družbe, v kateri ima Republika Slovenija 4.087.569 delnic oziroma 62,54 odstotka osnovnega kapitala, Kapitalska družba pa 365.175 delnic oziroma 5,59 odstotka.

Skupščina bo 20. avgusta ob 12. uri v Multimedijski dvorani na sedežu družbe na Cigaletovi ulici 15 v Ljubljani odločala tudi o dividendi 4,60 evra bruto na delnico. Za izplačilo bi družba namenila 29.893.753,20 evra od 53.511.857,03 evra bilančnega dobička, ugotovljenega na dan 31. decembra 2025. Preostali znesek 23.618.103,83 evra bi ostal nerazporejen.