Vgradnja cevi za izmenjavo toplote v pilote in temeljne plošče med gradnjo odpravi potrebo po geosondah, za katere je treba vrtati do približno sto metrov globoko, in tako zniža investicijske stroške ogrevanja in hlajenja stavbe, so sporočili z Zavoda za gradbeništvo Slovenije. „Ker je velik del stroška takšnih sistemov povezan z vrtanjem, so geotehnične konstrukcije zanimiva alternativa,” je v sporočilu zavoda pojasnil dr. Stanislav Lenart.
Energijske geokonstrukcije so predori, temeljne plošče, piloti, nasipi in druge konstrukcije v stiku s tlemi, opremljene s sistemi za izmenjavo toplote. V konstrukcijo se vgradijo cevi, po katerih v zaprti zanki kroži tekočina, ki v toplem okolju toploto prevzame in jo v hladnem odda, prenos do porabnika pa opravi toplotna črpalka. Tla imajo skozi leto bolj stabilno temperaturo kot zrak.
Tehnologija ni uporabna pri vsakem objektu. Sistem je treba dimenzionirati na podlagi lastnosti tal in oceniti vpliv temperaturnih sprememb na konstrukcijo ter okoliška tla, ker segrevanje in ohlajanje vplivata na nosilnost in deformacije tal ter na gibanje vode v njih. Profesorica Sandrine Rosin-Paumier v raziskavah ugotavlja, da ponavljajoči se temperaturni cikli spreminjajo predvsem hidromehanske lastnosti drobnozrnatih zemljin, spremenita pa se lahko porazdelitev vlage in odziv tal na obremenitve, navaja sporočilo zavoda.
Lenart ocenjuje, da so geološke razmere v Sloveniji razmeroma ugodne in da je veliko novogradenj, temeljenih na pilotih, ter objektov z gradbenimi jamami, zaščitenimi s pilotnimi stenami. Toploto bi bilo po njegovi oceni mogoče shranjevati tudi v cestnih nasipih in jo pozimi uporabiti za preprečevanje zmrzovanja vozišč. V evropskih državah so energijske geokonstrukcije v uporabi več kot dvajset let, največ pri poslovnih stavbah, stanovanjskih soseskah, predorih in infrastrukturi.
