Svet EU je 12. junija na zasedanju ministrov za finance v Luksemburgu sprejel splošni pristop k zaostritvi mehanizma za ogljično prilagoditev na mejah (CBAM), ki bo prvič zajel tudi predelane izdelke z visoko vsebnostjo jekla in aluminija. Za slovenske proizvajalce teh kovin razširitev zmanjšuje cenovni pritisk uvoženih izdelkov, ki doslej niso nosili stroška ogljika.
Mehanizem je od 1. januarja 2026 v polni veljavi in uvoznikom v šestih sektorjih (železo in jeklo, cement, gnojila, aluminij, elektrika in vodik) zaračunava ceno ogljika, vgrajenega v uvoženo blago. Kot opozarja Finančna uprava (FURS), od tega datuma uvoz takega blaga brez statusa pooblaščenega deklaranta CBAM ni več mogoč. Dajatev je zajemala predvsem osnovne surovine. Predelani izdelki iz uvoženega jekla in aluminija, kot so deli strojev, naprave in avtomobilske komponente, so ji ušli, čeprav so vsebovali enako količino ogljika.
Evropska komisija je lani decembra predlagala razširitev na okoli 180 izdelkov nižje v prodajni verigi. Svet je ta seznam na zasedanju še razširil; po navedbah finskega finančnega ministrstva se je število zajetih izdelkov v primerjavi s predlogom Komisije približno podvojilo. Razširjeni obseg naj bi začel veljati 1. januarja 2028.
Jeklarska skupina SIJ ter aluminijski družbi Talum in Impol kot proizvajalci znotraj EU že nosijo strošek emisij prek sistema trgovanja z emisijami (ETS), uvoženi izdelki iz držav z ohlapnejšo podnebno politiko pa tega stroška niso imeli. Razširitev na predelane izdelke to vrzel zapira.
Uvozniki in del predelovalne industrije opozarjajo na zahteven izračun emisij pri izdelkih z dolgimi in razvejanimi dobavnimi verigami, kjer je izvor vsake komponente težko izslediti. Nekatere članice, med njimi Finska, so na zasedanju zahtevale temeljite ocene učinkov in objektivna, na podatkih utemeljena merila, preden se obseg dodatno širi.
Sveženj poleg razširitve uvaja ukrepe proti izogibanju, med drugim vključitev predpotrošniškega kovinskega odpadka v okvir mehanizma in pooblastilo Komisiji za ukrepanje pri zaznanih zavajajočih praksah v poročanju visokorizičnih podjetij. Ciprsko predsedstvo, ki ga vodi finančni minister Makis Keravnos, je dogovor opisalo kot prvi korak k trdnejšemu sistemu.
S splošnim pristopom je Svet določil pogajalsko izhodišče. Trialogi z Evropskim parlamentom se bodo začeli, ko bo ta sprejel svoje stališče, dogovor pa je predviden pred koncem leta. Vodila jih bo Irska, ki Svetu EU predseduje od 1. julija.
