Trije evri carine na vsak izdelek, blago iz Turčije je izvzeto

Za vsak izdelek v pošiljki iz tretjih držav v vrednosti do 150 evrov se od 1. julija plača začasna carinska dajatev treh evrov, blago v prostem prometu znotraj carinske unije med Evropsko unijo in Turčijo pa je iz te dajatve izvzeto. Usmeritve Generalnega direktorata za obdavčenje in carinsko unijo z 2. junija 2026 določajo, da mora biti blago, ki uveljavlja preferencialno obravnavo iz sporazumov o carinski uniji, deklarirano v carinski deklaraciji H1 z eno od šifer 2, 3 ali 4 v podatkovnem elementu Preferencial. Pogoj je tudi, da davek na dodano vrednost ni pobran prek posebne uvozne ureditve IOSS. Za vse blago, uvoženo z uporabo te ureditve, se dajatev treh evrov obračuna ne glede na vrsto deklaracije.

Turško ministrstvo za trgovino je 6. julija objavilo, da je vzpostavilo sistem, ki iz podatkovnih polj poenostavljene carinske deklaracije samodejno oblikuje poenostavljeno potrdilo o gibanju blaga A.TR za pošiljke do 150 evrov, izvožene v Evropsko unijo. Sistem lahko uporabljajo turška poštna uprava in hitri prevozniki, ki imajo dovoljenje ministrstva. V objavi je navedeno, da je bil sistem vzpostavljen zaradi izteka evropske ureditve de minimis 1. julija 2026 in zaradi ohranitve pravnega okvira carinske unije.

Potrdilo A.TR dokazuje carinski status blaga v prostem prometu in ne dokazuje porekla. Zadnja faza carinske unije med Evropsko skupnostjo in Turčijo je začela veljati 1. julija 1996. Po Sklepu št. 1/95 Pridružitvenega sveta ES-Turčija z dne 22. decembra 1995 carinska unija zajema blago, ki je bilo v celoti pridobljeno v carinski uniji ali sproščeno v prosti promet po uvozu iz tretjih držav v Turčiji ali v Uniji. Zunaj tega okvira ostajajo kmetijski proizvodi ter premogovni in jeklarski proizvodi.

Blago kitajskega izvora, ki je bilo uvoženo v Turčijo in tam sproščeno v prosti promet, po besedilu sklepa 1/95 pridobi status blaga v prostem prometu v carinski uniji in lahko v Unijo vstopi s potrdilom A.TR. Države članice elektronsko izdana potrdila s QR kodo in brez lastnoročnega podpisa sprejemajo od 8. julija 2024, kot je Generalni direktorat za obdavčenje in carinsko unijo objavil v informativnem obvestilu z dne 5. julija 2024. Vzorec potrdila, pripravljen za sodelovanje v e-trgovanju med Turčijo in Unijo, nosi QR kodo s povezavo na stran turškega ministrstva za trgovino, kjer je mogoče preveriti veljavnost dokumenta in podatke o izvozniku, prejemniku, namembni državi in izvozni deklaraciji.

Finančna uprava Republike Slovenije pri pošiljkah do 150 evrov navaja primer majice v vrednosti 10 evrov. Za tako majico se obračunajo trije evri carine, davčna osnova pa naraste na 13 evrov. Davek na dodano vrednost po stopnji 22 odstotkov znaša 2,68 evra, kupec pa skupaj plača 5,68 evra. Uprava dodaja, da se pri carinjenju teh pošiljk lahko uporablja samo posredni način zastopanja in da od 1. julija ni več mogoča razveljavitev carinske deklaracije zaradi vračila blaga iz prodaje na daljavo v vrednosti do 150 evrov. Povračilo dajatev ostaja mogoče po členu 118 carinskega zakonika Unije za blago z napako in za blago, ki ne ustreza naročilu. Plačila carine in davka na dodano vrednost so oproščene le nekomercialne pošiljke v vrednosti do 45 evrov, ki jih fizične osebe iz tretjih držav pošiljajo drugim fizičnim osebam.

Deklaracija H7 je namenjena pošiljkam do 150 evrov iz prodaje na daljavo, deklaracija H1 pa zahteva desetmestno tarifno oznako TARIC, podatek o poreklu in podatek o količini. Uveljavljanje preferenciala zahteva prehod z lažje deklaracije na polno uvozno deklaracijo in izstop iz ureditve IOSS, ki dovoljuje vložitev deklaracije v katerikoli državi članici. Brez te ureditve mora biti deklaracija vložena v državi članici, v kateri se prevoz pošiljke konča.

Od 1. novembra 2026 bo za vse blago iz prodaje na daljavo, uvoženo v Unijo, obvezna navedba identifikatorjev izdelka, ki jih dodelijo spletni prodajalec ali platforma in proizvajalec. Gospodarski subjekti lahko identifikatorje prostovoljno sporočajo že od 1. julija 2026. Uredba Sveta (EU) 2026/382 Komisiji nalaga, da do 1. oktobra 2026 oceni, ali prihaja do preusmerjanja trgovinskih tokov, in po potrebi predlaga razširitev začasne dajatve treh evrov na vse blago v pošiljkah do 150 evrov.