Trump in Ši o nižjih carinah za 30 milijard, EU ostaja zunaj

Združene države so lani uvoz blaga s Kitajske zmanjšale za 29,9 odstotka, Evropska unija pa ga je povečala za 6,4 odstotka, na 559,4 milijarde evrov. Vrh Donalda Trumpa in Ši Džinpinga, ki se je v petek končal v Washingtonu, je prinesel dvomesečno podaljšanje ameriško-kitajskega trgovinskega premirja in priporočila za nižje carine na 30 milijard dolarjev blaga v vsako smer, Bruselj pa od Pekinga do oktobra še čaka na prve rezultate lastnih pogajanj. Odstotek za ZDA je izračun Lider.si iz podatkov ameriškega statističnega urada Census Bureau, po katerih se je uvoz s Kitajske zmanjšal s 440,3 milijarde dolarjev leta 2024 na 308,7 milijarde dolarjev lani, podatki za EU pa so Eurostatovi. Vsi izračuni Lider.si v besedilu temeljijo na nominalnih, sezonsko neprilagojenih vrednostih blagovne menjave. Ši je bil v ZDA od srede do petka, na prvem obisku kitajskega predsednika v Beli hiši po več kot desetih letih.

Ekonomistka Alicia García Herrero iz bruseljskega analitičnega središča Bruegel je v petkovem komentarju za nemški časnik Berliner Zeitung zapisala, da kitajski trgovinski presežek v višini 1,2 bilijona dolarjev, ki mu je ameriški trg delno zaprt, še naprej teče v Evropo. Vse krajše ameriško-kitajsko premirje po njeni oceni ne vodi k sporazumu, Peking pa z njim drži Washington na povodcu, tudi pri redkih zemljah. „Tesnejši kitajski povodec za ZDA pomeni tesnejši povodec tudi za nas,“ je zapisala in dodala, da je evropska odvisnost od kitajskih redkih zemelj še večja od ameriške. Olajšanje pri dobavah redkih zemelj, na katere se zanašajo nemški proizvajalci avtomobilov in strojev, je po njenih besedah stranski proizvod premirja, ki ga Nemčija ni izpogajala sama. Časovnico olajšanja po njeni oceni določata Washington in Peking.

Televizija Euronews je pred vrhom zapisala, da ameriške carine na kitajsko blago kitajski izvoz preusmerjajo na evropski trg, vrh pa bi lahko prinesel stabilizacijo odnosov med Washingtonom in Pekingom. Ameriški uvoz s Kitajske je bil v prvih sedmih mesecih letos po izračunu Lider.si iz podatkov Census Bureau za 19,4 odstotka manjši kot v enakem obdobju lani, od maja pa presega lanske mesečne vrednosti. Raziskovalna družba China Beige Book je v anketi med 1.295 kitajskimi podjetji od 1. do 22. septembra zaznala nepričakovan porast ameriških naročil, potem ko se je relativni carinski položaj Kitajske izboljšal, poroča televizija CNBC. Svetovalna družba Eurasia Group je po podaljšanju premirja verjetnost nadaljnje stabilnosti v odnosih med državama zvišala na najvišjo raven od Trumpove vrnitve v Belo hišo, poroča CNBC. Direktor za Kitajsko pri tej družbi Dan Wang je po navedbah iste televizije ocenil, da nobena od vlad nima interesa za ponovno zaostrovanje.

Priporočila ameriško-kitajskega Odbora za trgovino, ki sta ga voditelja ustanovila maja v Pekingu, zajemajo ameriški izvoz kmetijskih proizvodov, rib, lesa, kozmetike in medicinskih pripomočkov ter kitajski izvoz potrošnega blaga, od malih gospodinjskih aparatov do igrač, navaja dokument Bele hiše o izidih vrha. Po izračunu Lider.si 30 milijard dolarjev pomeni slabo desetino lanskega ameriškega uvoza s Kitajske in več kot četrtino ameriškega izvoza na Kitajsko, ki je po podatkih Census Bureau lani znašal 106 milijard dolarjev. Kitajska bo po navedbah Bele hiše v letih 2027 in 2028 iz ZDA uvozila vsaj po 10 milijonov ton premoga. O redkih zemljah dokument navaja le, da državi še naprej obravnavata ameriške pomisleke glede pomanjkanja v dobavnih verigah, s ciljem vrnitve pošiljk na ustrezno raven.

Kitajska se je lani oktobra v južnokorejskem Busanu zavezala k nakupu 25 milijonov ton ameriške soje na leto do leta 2028, maja v Pekingu pa še k nakupu drugih ameriških kmetijskih proizvodov za najmanj 17 milijard dolarjev na leto. Ameriški finančni minister Scott Bessent je v sredo v intervjuju za televizijo Fox News dejal, da Kitajska zavezo pri soji izpolnjuje, pri drugih kmetijskih proizvodih pa zaostaja. Ameriški uradniki so pred vrhom za časnik Financial Times ocenili, da je Kitajska izpolnila le dve tretjini zavez glede redkih zemelj, navaja Rush Doshi, direktor pobude za kitajsko strategijo pri ameriškem Svetu za zunanje odnose (CFR), v analizi na spletišču CFR. Doshi opozarja tudi, da je Trump maja objavil kitajski nakup 200 Boeingovih letal, česar Peking ni potrdil. Septembrski dokument Bele hiše letal ne omenja. Po Doshijevih navedbah je Kitajska leta 2017 ameriški zvezni državi Zahodni Virginiji obljubila 83,7 milijarde dolarjev naložb, uresničila pa ni nobene.

Bessent je v intervjuju za Fox News napovedal, da bo premirje iz Busana, ki bi se izteklo 10. novembra, veljalo do 10. januarja. Scott Kennedy iz washingtonskega Centra za strateške in mednarodne študije (CSIS) je za CNBC ocenil, da kratko podaljšanje kaže na ameriško nezadovoljstvo s kitajskimi ponudbami in na namero Washingtona, da pritisk ohrani. Doshi ocenjuje, da je dogovor iz Busana Kitajsko uveljavil kot enakovredno tekmico ZDA in da je Peking prepričan, da je Trumpovo administracijo ukrotil z nadzorom izvoza redkih zemelj.

Državi sta na vrhu ustanovili dialog o tveganjih in koristih superinteligence ter se dogovorili za dvostranski komunikacijski kanal za incidente. Izraz superinteligenca sta voditelja po navedbah Bele hiše sprejela namesto izraza umetna inteligenca. Ameriški trgovinski predstavnik Jamieson Greer je dialog za televizijo CBS News primerjal z rdečim telefonom med Kremljem in Belo hišo v času hladne vojne. García Herrero je že pred vrhom za Euronews opozorila, da ta dialog delita le ZDA in Kitajska, zaradi česar Evropa kot pol na tem področju ne obstaja. Pri Tajvanu je Ši po poročanju kitajske tiskovne agencije Xinhua Trumpa pozval, naj ZDA vztrajajo pri stališču nasprotovanja tajvanski neodvisnosti, dokument Bele hiše pa Tajvana ne omenja.

Evropska unija je s Kitajsko lani po podatkih Eurostata zabeležila trgovinski primanjkljaj v višini 359,8 milijarde evrov, v drugem četrtletju letos pa 103 milijarde evrov, največ od tretjega četrtletja 2022. Evropski komisar za trgovino Maroš Šefčovič in kitajski minister za trgovino Wang Wentao sta konec junija v Bruslju vzpostavila Svet EU in Kitajske za trgovino in naložbe s štirimi delovnimi sklopi, Bruselj pa je od Pekinga zahteval oprijemljive rezultate do oktobra. Šefčovič je v začetku septembra za Euronews opozoril, da bo brez konkretnih rezultatov nastal močan političen pritisk za ostrejše ukrepe. Predsednik Gospodarske zbornice Evropske unije na Kitajskem Jens Eskelund je po poročanju CNBC opozoril, da podaljšanje ameriško-kitajskega premirja ne rešuje težav podjetij, med drugim odsotnosti enotnega postopka za pridobivanje izvoznih dovoljenj za redke zemlje.

Evropska komisija je 17. septembra po videoklicu Šefčoviča in Wanga sporočila, da je pomembno, da bodo prvi konkretni rezultati doseženi na drugem zasedanju Sveta za trgovino in naložbe v Pekingu. Ministra se bosta tam po poročanju bruseljske publikacije Agence Europe sestala 8. in 9. oktobra, premirje med ZDA in Kitajsko pa po novem velja do 10. januarja 2027.