Trumpove carine bodo evropske avtomobilske proizvajalce stale 9 milijard evrov, novomeški Revoz pa ostaja nedotaknjen

Finančni direktor Audija Jürgen Rittersberger je v torek prvi med vodilnimi evropskimi avtomobilisti javno priznal, kaj Trumpov petkov sklep o dvigu carin na evropske avtomobile s petnajst na petindvajset odstotkov pomeni za panogo – udarec bo občuten. Audi nima lastne tovarne v Združenih državah. Njegov novi paradni konj, luksuzni terenec Q9, se proizvaja v Bratislavi in bo moral prečkati Atlantik z davčnim bremenom, ki ga je še pred letom dni nosila le peščica azijskih proizvajalcev.

Rittersberger je za Reuters dejal, da Audi skupaj z matično družbo Volkswagen preučuje možnosti za proizvodnjo v ZDA, a je dodal, da brez političnih spodbud v obliki subvencij ali carinskih olajšav to ne bo šlo. Družba je ponovila letno napoved dobička, ki pa ne upošteva dviga carin. Nove stopnje naj bi po Trumpovih besedah začele veljati prihodnji teden.

Težava ni le Audijeva. Analitiki investicijske banke Bernstein so v zadnjih dneh izračunali, da bi dvig carin evropske avtomobilske skupine skupaj stal 3,5 milijarde evrov izgubljenega dobička letos in 5,7 milijarde prihodnje leto. Škoda se ne bo porazdelila enakomerno. Koliko bo posamezno družbo stalo, je odvisno od tega, kje v svetu proizvaja svoja vozila in koliko jih proda v ZDA.

Stellantis, ki Alfa Romee, Fiate in Maseratije uvaža iz evropskih tovarn in v ZDA nima nikakršne proizvodnje, je po Bernsteinovi oceni najbolj izpostavljen. Operativni dobiček bi se mu lahko znižal za petino letos in podoben delež prihodnje leto. Delnice družbe so v petek ob Trumpovi napovedi padle za skoraj štiri odstotke.

Porsche, katerega celotna identiteta temelji na dejstvu, da so vsi njegovi avtomobili izdelani v Nemčiji, je v podobnem položaju z ocenjenim padcem dobička za šestnajst odstotkov letos in enaindvajset prihodnje leto. Neodvisni analitik Matthias Schmidt opozarja, da sta Audi in Porsche med najbolj izpostavljenimi, ker v Severni Ameriki nimata lastne proizvodnje.

Mercedes in BMW imata vsak del proizvodnje v ZDA, kar jima zagotavlja delno zaščito. BMW-jeva tovarna v Južni Karolini, največji ameriški avtomobilski izvoznik po vrednosti, proizvaja modele X5, X6 in X7, ki so torej izvzeti. A novi električni iX3, ki prihaja iz sveže odprte tovarne v madžarskem Debrecenu, bo carine plačal v celoti. Mercedes je v enakem položaju s C-razredom in S-razredom, ki prihajata iz evropskih obratov. Volkswagen kot skupina bi po Bernsteinovih ocenah utrpel razmeroma nižji udarec, okrog devet odstotkov letošnjega dobička, a absolutne številke ostajajo visoke; same carine skupino Volkswagen že zdaj stanejo okrog štiri milijarde evrov letno.

Od uvedbe avtomobilskih carin pred dobrim letom so proizvajalci po vsem svetu plačali skupaj 35,4 milijarde dolarjev. Toyota je bila med njimi najbolj prizadeta, Volkswagen pa je že v prvi polovici lanskega leta zabeležil 1,5 milijarde evrov stroškov iz naslova carin, kar je prispevalo k skoraj tretjinskemu padcu operativnega dobička. Cene uvoženih avtomobilov v ZDA so se medtem zvišale za pet do devet tisoč dolarjev na vozilo, Bernstein pa ocenjuje, da bi proizvajalci vsaj polovico morebitnih dodatnih stroškov prenesli na kupce.

Trump je zvišanje carin napovedal v petek na Truth Socialu z utemeljitvijo, da EU ne spoštuje lanskega dvostranskega trgovinskega dogovora, sklenjenega na njegovem golf igrišču Turnberry na Škotskem. Evropska komisija je obtožbe zavrnila in zatrdila, da spoštuje dogovor v skladu z zakonodajnim postopkom.

Odzivi iz industrije in politike so bili ostri. Predsednica nemškega avtomobilskega združenja VDA Hildegard Müller je obe strani pozvala k spoštovanju obstoječega dogovora in opozorila, da bodo stroške dodatnih carin na koncu nosili ameriški potrošniki. Predsednik odbora za trgovino v Evropskem parlamentu Bernd Lange je Trumpovo potezo označil za dokaz ameriške nezanesljivosti.

A vse to se dogaja v času, ko je svetovno gospodarstvo že tako pod pritiskom iranske vojne. Energetska kriza, ki je dvignila cene nafte nad sto dolarjev za sod, zdaj sovpada s trgovinsko zaostritvijo, ki zadane natančno v jedro evropskega izvoza. Po oceni Kilskega inštituta za svetovno gospodarstvo bi dvig carin samo Nemčijo kratkoročno stal petnajst milijard evrov, dolgoročno pa bi se škoda lahko podvojila. Že tako šibka nemška rast bi bila resno prizadeta, je za Reuters ocenil ekonomist inštituta Julian Hinz.

Za Slovenijo se zgodba konča drugače. Revoz v Novem mestu, edini avtomobilski proizvajalec v državi in eden njenih največjih izvoznikov, carin sploh ne bo občutil. Renault namreč na ameriškem trgu ni prisoten. Po oceni bonitetne agencije Scope Ratings je Renault med evropskimi proizvajalci najmanj izpostavljen ameriškim carinam, ker tam preprosto ne prodaja. Medtem ko nemške družbe iščejo rešitve med selitvijo proizvodnje, absorpcijo stroškov in podražitvami za kupce, poslovni model Revoza, osredotočen na cenovno dostopna evropska vozila, te dileme nima.

To ne pomeni, da Revoz nima svojih težav. Tovarna je lani proizvedla le dobrih triinšestdeset tisoč vozil, tretjino ravni izpred šestih let, število zaposlenih pa je padlo s treh tisoč na tisoč tristo. A pot naprej je začrtana; letos v Novem mestu začenjajo proizvodnjo električnega Twinga E-Tech, cenovno dostopnega mestnega avtomobila pod dvajset tisoč evrov, namenjenega izključno evropskemu trgu. Začetna letna proizvodnja je načrtovana pri sto petdeset tisoč vozilih, država pa je za naložbo namenila do štirideset milijonov evrov.

V avtomobilski industriji, kjer je vsak velik proizvajalec zdaj ujet med ameriške carine, kitajsko konkurenco in drage prehode na električni pogon, je Revozov položaj redek primer, ko odsotnost z nekega trga ni šibkost, temveč nepričakovana zaščita. Vprašanje je le, kako dolgo bo evropski trg, na katerega stavi, sam ostal imun na posledice trgovinske vojne, ki se vodi v njegovem imenu.