Ustavno sodišče s sedmimi glasovi proti enemu odklenilo referendum o interventnem zakonu

Ustavno sodišče je z odločbo v zadevi U-I-106/26 razveljavilo sklep državnega zbora o nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma o Zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije (ZIURS). Odločbo je sprejelo 24. julija s sedmimi glasovi proti enemu, objavilo pa jo je 3. avgusta. Zakon, katerega javnofinančni učinek Fiskalni svet ocenjuje na 900 milijonov evrov letno, do konca referendumskega postopka ne more začeti veljati.

Zbiranje 40.000 overjenih podpisov volivcev, potrebnih za razpis referenduma, bi se po Zakonu o referendumu in o ljudski iniciativi (ZRLI) nadaljevalo dan po objavi odločbe v Uradnem listu RS. Isti zakon za roke, ki v celoti ali deloma padejo v čas med 15. julijem in 31. avgustom, določa izjemo, zato se bo zbiranje podpisov nadaljevalo 1. septembra.

Sodniki so presodili, da zakon poleg davčnih vsebin, o katerih ustava ne dopušča referenduma, ureja tudi pomembna sistemska vprašanja zunaj davčnega področja. Med njimi sta dvojni status upokojencev, ki ob polni pokojnini nadaljujejo delo, in prenehanje pogodbe o zaposlitvi ob izpolnitvi pogojev za starostno pokojnino. Te vsebine po oceni sodišča po obsegu ne pomenijo minimalnega dela zakona, zato ZIURS kot celota ni predpis, o katerem bi bil referendum po ustavi izključen. Sodišče je v obrazložitvi zakonodajalcu očitalo, da je bil na spornost združevanja raznovrstnih vsebin v enem zakonu med postopkom dvakrat opozorjen v mnenjih parlamentarne zakonodajno-pravne službe, davčne določbe pa bi lahko umestil v ločen predlog zakona.

ZIURS znižuje DDV na osnovna živila, uvaja začasno nižjo stopnjo DDV na energente za največ devet mesecev, spreminja obdavčitev normirancev in dohodkov iz oddajanja premoženja v najem, pri prispevkih za socialno varnost pa določa razvojno kapico, najvišjo osnovo za njihov obračun v višini 7.500 evrov. Po majskem izračunu Lider.si na podlagi predloga zakona bi programer z bruto plačo 8.500 evrov prihranil 382 evrov mesečno, upokojenka s pokojnino 780 evrov pa 32 evrov.

Državni zbor je zakon sprejel 11. maja. Konfederacija sindikatov javnega sektorja s prvopodpisanim Branimirjem Štrukljem je v podporo referendumski pobudi vložila 47.223 podpisov, poslanci pa so 27. maja z 48 glasovi za in 35 proti sprejeli sklep o nedopustnosti referenduma z obrazložitvijo, da zakon pretežno ureja davke in druge obvezne dajatve. Zahtevo za ustavno presojo sklepa sta predlagatelja vložila 12. junija.

Po analizi pravnega portala IUS-INFO je to prva razveljavitev takšnega sklepa, odkar v ustavi velja izrecna prepoved referenduma o davčnih zakonih. Proti je glasoval sodnik Marko Starman, ki v odklonilnem ločenem mnenju opozarja, da večina ni pravilno določila vsebinskega obsega ustavne prepovedi in ni pojasnila, kako preprečiti, da bi jo učinek referenduma obšel. Pritrdilna ločena mnenja so dali sodnica Katja Šugman Stubbs ter sodnika Primož Gorkič in Rok Svetlič.

Državni zbor je v postopku pred sodiščem vztrajal, da ustavna prepoved referenduma o davčnih zakonih varuje fiskalno suverenost države, vlada pa je opozarjala, da bi odlašanje z uveljavitvijo zakona povzročilo večjo škodo kot morebitni negativni učinki posameznih ukrepov. Ocene javnofinančnega učinka se razlikujejo: predlagatelji zakona so ga ocenili na 570 milijonov evrov, nekdanji finančni minister Klemen Boštjančič na milijardo evrov, Fiskalni svet pa je aprila opozoril, da bi zakon brez kompenzacijskih ukrepov primanjkljaj strukturno povečal za okoli 900 milijonov evrov letno.

Če bo zbranih najmanj 40.000 podpisov volivcev, bo moral državni zbor referendum razpisati. Po 25. členu ZRLI državni zbor eno leto po razglasitvi odločitve na referendumu ne sme sprejeti zakona, ki bi bil vsebinsko v nasprotju z odločitvijo volivcev.