Visoke cene goriv prepričale Evropejce v elektriko, v Sloveniji 142 odstotkov več registracij

V Sloveniji je bilo marca registriranih 1.162 novih popolnoma električnih avtomobilov, 142 odstotkov več kot marca lani. Po celotni EU je prodaja baterijskih vozil poskočila za skoraj polovico, saj so visoke cene goriv ob zaprtju Hormuške ožine prepričale kupce, da je čas za prestop z bencina na elektriko. Avtomobili se prodajajo rekordno hitro, a polnilna infrastruktura ne sledi enakemu tempu.

Včeraj objavljeno poročilo Evropskega združenja proizvajalcev avtomobilov (ACEA) je potrdilo razsežnost premika: marca so po vsej EU registrirali 234.532 novih baterijskih električnih vozil, 48,9 odstotka več kot v istem mesecu lani. Skupaj je bilo v uniji prvič registriranih 1,16 milijona novih avtomobilov vseh pogonov, 12,5 odstotka več kot pred letom dni. Električni avtomobili so marca prvič presegli petino vseh novih registracij v EU, v celotnem prvem četrtletju pa so dosegli 19,4 odstotka tržnega deleža.

Slovenija je med državami z najizrazitejšo rastjo. Marca je bilo registriranih 1.162 električnih vozil, lani le 480. V celotnem prvem četrtletju je bilo v državi registriranih 2.297 električnih vozil, 78 odstotkov več kot v istem obdobju lani. Skupni slovenski trg je marca zrasel za 23,7 odstotka na 6.535 novih avtomobilov, kar je dvakrat hitreje od evropskega povprečja.

Subvencije in davčne olajšave so v več evropskih državah letos obsežnejše kot v preteklih letih, a ključni razlog za marčevski skok je drugje. Zaprtje Hormuške ožine, skozi katero je pred vojno v Iranu potekalo približno 20 odstotkov svetovne trgovine z nafto, je cene nafte potisnilo nad 100 dolarjev za sod. Mednarodna agencija za energijo je motnjo označila za največjo v zgodovini svetovnega naftnega trga. Cene bencina in dizla na evropskih črpalkah so občutno narasle in kupci so se odzvali. Po poročanju revije Time se je na nemškem portalu mobile.de delež iskanj električnih vozil od začetka marca potrojil, s 12 na 36 odstotkov, povpraševanje pri trgovcih pa je naraslo za 66 odstotkov. Francoski spletni prodajalec rabljenih vozil Aramisauto je v dveh tednih zabeležil skoraj podvojitev deleža prodaje električnih vozil.

Skoraj osem milijonov električnih vozil v EU letno prihrani porabo približno 46 milijonov sodov nafte, kar znaša okoli tri milijarde evrov manjši uvozni račun, ocenjuje organizacija Transport & Environment. Ob sedanjih cenah goriv so vozniki bencinskih avtomobilov visoki ceni nafte izpostavljeni petkrat bolj kot lastniki električnih vozil.

K rasti so prispevali tudi padec cen vozil in širša ponudba modelov. Povprečna cena baterijskega avtomobila v Evropi je lani padla za približno 2.800 evrov, povprečni doseg pa je presegel 390 kilometrov. V Italiji so registracije električnih vozil v prvem četrtletju narasle za 65,7 odstotka, v Franciji za 50,4, v Nemčiji za 41,3 odstotka. Belgija, Nizozemska in Luksemburg so zabeležile upad, saj so bile tamkajšnje sheme spodbud manj velikodušne.

Med proizvajalci je največ pozornosti pritegnil kitajski BYD, ki je v EU marca prodal 21.158 vozil, 155 odstotkov več kot leto prej. Tesla je registracije podvojila na 36.868 vozil. BYD raste s cenovno dostopnejšimi modeli, Tesla pa se je odbila od šibkega leta 2025. Skupni tržni delež bencinskih in dizelskih pogonov je v prvem četrtletju padel na 30,3 odstotka, s 38,2 odstotka leto prej. Bencinskih avtomobilov je bilo registriranih 18,2 odstotka manj, dizelskih 15,7 odstotka manj. Hibridna vozila s 38,6 odstotka tržnega deleža ostajajo najbolj prodajan pogonski tip v EU.

V Sloveniji država letos prek družbe Borzen ponuja do 7.200 evrov nepovratne subvencije za nov električni avtomobil v vrednosti do 35.000 evrov. Za dražja vozila do 45.000 evrov znaša spodbuda 6.500 evrov, za tista do 65.000 evrov pa 4.500 evrov. Do konca novembra 2025 je bilo odobrenih 6.598 subvencij v skupni vrednosti 33,7 milijona evrov, približno dve tretjini so jih prejele fizične osebe. Podjetja lahko poleg subvencije uveljavljajo tudi odbitek DDV pri nakupu in vzdrževanju vozila, če njegova vrednost ne presega 80.000 evrov.

Ob marčevskem skoku pa ni vprašanje le, koliko električnih avtomobilov bodo Slovenci kupili, temveč ali jih bodo imeli kje napolniti. Slovenija ima približno 3.050 javnih polnilnih mest, Petrol upravlja največjo mrežo z več kot 1.300 polnilnimi mesti. Ob avtocestah A1 in A2 delujejo ultrahitre Ionityjeve polnilnice z močjo do 350 kilovatov, Tesla ima superpolnilnice v Ljubljani, Mariboru, Žirovnici in Kozini. Pokritost ob glavnih prometnicah je razmeroma dobra, a v manjših krajih in na podeželju so vrzeli. Allego in Hofer sta decembra 2025 napovedala gradnjo postaj pri skoraj 50 Hoferjevih trgovinah do konca leta 2026, Evropska investicijska banka pa je januarja odobrila 35 milijonov evrov posojila estonskemu podjetju Eleport za gradnjo več kot 250 polnilnih parkov v osmih srednjeevropskih državah, tudi v Sloveniji.

Na ravni EU prodaja vozil prehiteva gradnjo polnilnic. Konec leta 2025 je bilo v Evropi več kot 1,2 milijona javnih polnilnih mest, petkrat več kot leta 2020, navaja poročilo podjetja gridX, objavljeno ta teden. Tri države, Nizozemska, Nemčija in Francija, gostijo 61 odstotkov vseh polnilnic, čeprav zasedajo le 22 odstotkov površine unije. Nizozemska ima z 11 polnilnimi mesti na 1.000 prebivalcev najgostejšo mrežo, Hrvaška, Estonija in Latvija pa imajo skupaj manj kot 1.100 polnilnic. ACEA opozarja, da bi za doseganje cilja Evropske komisije, 3,5 milijona polnilnih mest do leta 2030, morali letno namestiti 410.000 novih polnilnih mest, kar je daleč nad sedanjim tempom.

Težave še poglablja izčrpanost evropskega sklada za financiranje alternativne infrastrukture (AFIF). ACEA, organizacija IRU in Transport & Environment so pozvali Evropsko komisijo, naj zapolni vrzel v obdobju 2026 in 2027. Brez nadaljnjega sofinanciranja se bo gradnja upočasnila ravno v obdobju najhitrejše rasti prodaje. Uredba AFIR od januarja 2026 zahteva, da vse novo nameščene javne polnilnice podpirajo komunikacijski standard ISO 15118, kar bo dolgoročno izboljšalo uporabniško izkušnjo, a kratkoročno pomeni dodatne stroške za upravljavce.

Ko bencin na črpalkah stane občutno več, se ekonomska logika prevesi v prid električnemu pogonu. Marčevski podatki to potrjujejo brez pridržkov. A kupci, ki danes podpišejo pogodbo za nov električni avtomobil, bodo polnilnico potrebovali jutri.