Globalni kamatni stroški vlad so v štirih letih narasli z dveh na skoraj tri odstotke svetovnega BDP, izhaja iz Fiskalnega monitorja, ki ga je Mednarodni denarni sklad objavil v sredo. Države refinancirajo dolg, najet po nizkih obrestnih merah pandemičnega obdobja, po današnjih občutno višjih tržnih cenah. Bruto javni dolg je leta 2025 dosegel 93,9 odstotka globalnega BDP in po projekcijah MMF do leta 2029 preseže 100 odstotkov – raven, ki jo je svet nazadnje dosegel po drugi svetovni vojni.
Primanjkljaj evroobmočja po projekcijah MMF leta 2026 znaša 3,3 odstotka BDP, dolg pa raste proti 90 odstotkom. Šestnajst članic EU je aktiviralo izjemne klavzule za financiranje obrambnih izdatkov, ki po oceni MMF spadajo med tri najrigidnejše kategorije javne porabe in jih ni mogoče hitro znižati. Obrambni izdatki teh držav so fiskalne projekcije poslabšali za pol odstotne točke BDP. Nemčija je s spremembo ustave in potrojitvijo zadolževanja na 174 milijard evrov letos postala eden od gonilcev rasti dolga v evroobmočju, medtem ko ZDA vodijo primanjkljaj med sedem in osem odstotki BDP brez načrta za konsolidacijo, njihov bruto dolg pa bo do leta 2031 dosegel 142 odstotkov BDP.
MMF opozarja, da se je globalni fiskalni jaz, razlika med dejanskim primarnim saldom in ravnjo, ki bi stabilizirala dolg, v desetih letih skrčil z 1,2 odstotka BDP na praktično nič. Direktor fiskalnega oddelka MMF Rodrigo Valdés je v predgovoru zapisal, da fiskalnega prostora ni mogoče improvizirati in da bodo države, ki niso zgradile rezerv v mirnih letih, ob naslednjem preizkusu ostale brez njega.
