Plačna reforma že vpliva na proračun, stroški dela presegli 2,2 milijarde evrov

Prihodki državnega proračuna so v prvih petih mesecih letošnjega leta zrasli za 11,4 odstotka, vendar so odhodki rasli še hitreje. Država je do konca maja ustvarila 890 milijonov evrov primanjkljaja, največ dodatnega denarja pa namenila za plače v javnem sektorju, socialne transferje in investicije.

Po predhodnih podatkih ministrstva za finance je državni proračun med januarjem in majem zbral 6,5 milijarde evrov prihodkov in porabil 7,4 milijarde evrov. Odhodki so bili medletno višji za 15,6 odstotka, prihodki pa za 11,4 odstotka. Razkorak med rastjo prihodkov in odhodkov se je tako odrazil v 890 milijonov evrov visokem primanjkljaju.

Podrobnejši pregled kaže, da rast izdatkov prihaja iz več smeri hkrati. Za transferje posameznikom in gospodinjstvom je država namenila 951 milijonov evrov, kar je 10,8 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Povečali so se predvsem izdatki za družinske prejemke, starševska nadomestila, brezposelne ter izvajanje osebne asistence.

V zdravstveno in pokojninsko blagajno je proračun prispeval 808 milijonov evrov. Največji del tega zneska predstavlja transfer Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, ki je dosegel 668 milijonov evrov.

Občutno višje so bile tudi investicije. Država je zanje namenila 529 milijonov evrov oziroma 28,6 odstotka več kot v enakem lanskem obdobju. Največ sredstev je šlo za vojaško opremo, cestno in železniško infrastrukturo ter zdravstvo.

Ena največjih postavk ostajajo stroški dela v javnem sektorju. V prvih petih mesecih je država za plače zaposlenih namenila 2,2 milijarde evrov, kar je 11,2 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Na ministrstvu rast pripisujejo predvsem napredovanjem, začetku izvajanja plačne reforme ter vplivu višje minimalne plače.

Podatek kaže, da se učinki prenove plačnega sistema že odražajo v javnofinančnih izdatkih. Plače predstavljajo skoraj tretjino vseh proračunskih odhodkov v prvih petih mesecih leta.

Na prihodkovni strani ostajajo najpomembnejši davčni prihodki, ki so dosegli 5,6 milijarde evrov oziroma 7,5 odstotka več kot lani. Največ denarja je prinesel davek na dodano vrednost. Država je iz tega naslova zbrala 2,5 milijarde evrov, kar je 11,4 odstotka več kot v enakem obdobju lani.

Izstopa tudi davek od dohodkov pravnih oseb. Prihodki iz tega naslova so dosegli 883 milijonov evrov, kar je 23,5 odstotka več kot lani. Ministrstvo rast pripisuje boljšemu poslovanju podjetij v letu 2025 in posledično višjemu letnemu poračunu davka. Po drugi strani so prihodki iz dohodnine nekoliko upadli. Znašali so 969 milijonov evrov oziroma 1,2 odstotka manj kot v enakem obdobju lani.

Pomemben prispevek k prihodkom je prišel tudi iz Bruslja. Slovenija je iz proračuna Evropske unije prejela 478 milijonov evrov, kar je kar 143 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Glavni razlog so sredstva iz Načrta za okrevanje in odpornost.