Wall Street obrnil smer po prvem dvigu obresti v treh letih, Brent padel pod 105 dolarjev

Ameriška centralna banka je v sredo ključno obrestno mero prvič po juliju 2023 zvišala za 25 bazičnih točk na razpon med 3,75 in 4,00 odstotka, nafta Brent pa je isti dan padla za 2,7 odstotka na 105,83 dolarja za sod in se v četrtek zjutraj spustila pod 105 dolarjev. Vsi trije glavni ameriški delniški indeksi so pred objavo odločitve pridobivali, sejo pa so končali nižje. Dow Jones je izgubil 631,21 točke oziroma 1,21 odstotka, donosnost desetletne ameriške državne obveznice pa je ostala nad petimi odstotki.

Padec je sledil objavi projekcij in nastopu predsednika Feda Kevina Warsha na novinarski konferenci. S&P 500 se je znižal za 0,45 odstotka na 7.551,81 točke, Nasdaq Composite za 0,01 odstotka na 25.978,42 točke, Dow Jones pa je sejo končal pri 51.461,90 točke. Med delnicami v sestavi indeksa Dow Jones se je najbolj pocenila delnica Goldman Sachsa, ki je izgubila 3,96 odstotka. Donosnost desetletne državne obveznice je znašala 5,02 odstotka, v torek pa se je pri 5,04 odstotka povzpela najvišje po letu 2007. Odbor za odprti trg je odločitev sprejel soglasno, z glasovi dvanajstih članov, in v izjavi po seji zapisal, da inflacija ostaja povišana in da bo ukrep podprl hitrejšo vrnitev k dvoodstotnemu cilju.

Projekcije, objavljene skupaj z odločitvijo, kažejo, da šestnajst od osemnajstih članov letos pričakuje vsaj še eno zvišanje za 25 bazičnih točk, štirje med njimi dve, dva člana pa nobenega več. Mediana pričakovane obrestne mere ob koncu letošnjega in prihodnjega leta znaša 4,1 odstotka, ob koncu leta 2028 pa 3,9 odstotka. Junijska mediana za letos je znašala 3,8 odstotka. Warsh svoje napovedi ni oddal, enako kot junija.

Fed zdaj pričakuje, da bodo cene osebne potrošnje letos zrasle za 3,7 odstotka, junija pa je napovedal 3,6 odstotka. Jedrni kazalnik brez hrane in energije naj bi se zvišal za 3,4 odstotka namesto 3,3 odstotka iz junijske napovedi. Napoved gospodarske rasti za letos se je zvišala z 2,2 na 2,3 odstotka, napoved brezposelnosti ob koncu leta pa se je znižala s 4,3 na 4,1 odstotka. „Ne moremo vplivati na posamezno ceno”, je na novinarski konferenci dejal Warsh in dodal, da lahko centralna banka prepreči prelivanje višjih cen energije v splošno rast cen.

Ameriška WTI je trgovanje končala 3,2 odstotka nižje pri 102,43 dolarja za sod. Po podatkih agencije Bloomberg je bil to njen največji dnevni padec po 4. avgustu. V četrtek zjutraj sta obe sorti nadaljevali padec. Brent je bil ob osmi uri po srednjeevropskem času pri 104,64 dolarja, WTI pa pri 101,24 dolarja.

Znižanje je po poročanju agencije Bloomberg sledilo načrtu Savdske Arabije, da v nekaj dneh obnovi približno polovico zmogljivosti poškodovanega naftovoda vzhod-zahod in v šestih tednih celotno zmogljivost. Po poročanju CNBC savdska družba Aramco azijskim rafinerijam ponuja dodatne tovore s pretovarjanjem z ladje na ladjo. Naftovod, ki poteka mimo Hormuške ožine in ima zmogljivost sedmih milijonov sodov na dan, je bil prejšnji teden poškodovan v napadu z droni. Ameriški minister za energijo Chris Wright je v torek za CNBC povedal, da je prekinitev kratkotrajna in da bo merjena v dneh. Ameriške zaloge surove nafte so se po podatkih ameriške uprave za energetske informacije znižale za 640.000 sodov na 423,4 milijona sodov. Padec je bil manjši od pričakovanj analitikov, Ameriški naftni inštitut pa je dan prej ocenil povečanje zalog za 7,1 milijona sodov.

Brent je kljub temu od konca avgusta dražji za več kot 16 odstotkov. Cena bližnjevzhodne nafte, natovorjene zunaj Perzijskega zaliva, je po podatkih agencije Bloomberg najvišja po marcu, omanska nafta pa se je povzpela nad 130 dolarjev za sod. Ameriške terminske pogodbe za dizel so v torek dosegle rekordno vrednost, povprečne cene na črpalkah pa so na najvišji ravni doslej. Svetovne zaloge nafte so se po ocenah analitikov, ki jih navaja CNBC, zmanjšale za približno milijardo sodov, popolna obnova savdskega naftovoda pa je predvidena šele čez šest tednov.

Evropske borze so sredo končale višje, trgovanje pa se je zaključilo pred objavo odločitve Feda. STOXX Europe 600 je pridobil 0,5 odstotka in se oddaljil od najnižje ravni v treh mesecih, dosežene v torek. Londonski FTSE 100 je zrasel za 0,4 odstotka, pariški CAC 40 za 0,3 odstotka, madridski IBEX 35 in milanski FTSE MIB pa vsak za 0,6 odstotka. Euro STOXX 50 je končal pri 6.267 točkah. Delnice Allianza, BNP Paribasa in AXE so pridobile več kot odstotek, delnici družb ASML in Infineon pa sta se podražili za 1,3 odstotka. Obrestna mera Evropske centralne banke za odprto ponudbo mejnega depozita od 16. septembra znaša 2,50 odstotka.

V četrtek zjutraj so terminske pogodbe na Dow Jones pridobivale 331 točk oziroma 0,64 odstotka, pogodbe na S&P 500 0,61 odstotka, pogodbe na Nasdaq 100 pa 0,71 odstotka. Japonski Nikkei 225 je zrasel za 0,46 odstotka, južnokorejski Kospi za 0,72 odstotka, hongkonški Hang Seng pa je izgubil 0,73 odstotka. Zlato je v sredo trgovanje končalo pri 4.263,91 dolarja za unčo, zjutraj pa je pridobivalo odstotek in se gibalo okoli 4.308 dolarjev.

Naslednje zasedanje odbora za odprti trg bo 27. in 28. oktobra. Obrestna mera, ki jo Fed plačuje bankam na rezerve, se je s 17. septembrom zvišala na 3,90 odstotka, obrestna mera za operacije začasnega odkupa čez noč pa znaša 4,00 odstotka.