Wall Street prodal vse, kar plačuje energijo in obresti, Dow izgubil 1,18 odstotka

Indeks Dow Jones je v torek izgubil 628 točk oziroma 1,18 odstotka in končal pri 52.786,07 točke, tehnološki Nasdaq Composite pa je izgubil 0,32 odstotka in končal pri 26.421,41 točke. Brent se je med sejo približal sto dolarjem za sodček. S&P 500 se je znižal za 0,58 odstotka na 7.673,52 točke, indeks manjših ameriških podjetij Russell 2000 za 0,43 odstotka, kazalnik pričakovane nihajnosti VIX pa se je zvišal na 15,72 točke.

Ameriška vojska je po podatkih portala Trading Economics napadla pet iranskih tankerjev pri otoku Kharg kot odgovor na poskus raketnega napada na ameriško vojaško ladjo, iranske sile pa napovedujejo omejeno pomorsko območje zunaj Hormuške ožine. „Vojaška dejavnost ohranja znatno tveganjsko premijo na energetskih trgih,” je za ameriški poslovni portal TheStreet povedal Kyle Rodda, višji analitik finančnih trgov pri Capital.com, in dodal, da rast cen nafte po zadnji izmenjavi napadov med Združenimi državami in Iranom zamegljuje sliko inflacije.

Trgovanje je potekalo tri dni pred objavo avgustovske inflacije v Združenih državah in teden dni pred sejo ameriške centralne banke 15. in 16. septembra. Terminske pogodbe pripisujejo približno 60 odstotkov verjetnosti zvišanju obrestne mere za 25 bazičnih točk, ciljno območje ostaja med 3,50 in 3,75 odstotka. Število delovnih mest zunaj kmetijstva se je avgusta povečalo za 162.000, pričakovanih je bilo 56.000, stopnja brezposelnosti je ostala pri 4,1 odstotka. Predsednik centralne banke Kevin Warsh je v Jackson Holu opozoril na potrebo po vrnitvi zaupanja v dvoodstotni inflacijski cilj, banke UBS, BofA in Deutsche Bank pa so napovedi premaknile k zvišanju septembra in decembra.

Donos ameriške desetletne državne obveznice je 2. septembra po podatkih ameriške centralne banke znašal 4,79 odstotka, leto dni prej pa 4,28 odstotka. Matt Maley, glavni tržni strateg pri družbi Miller Tabak + Co., je za CNBC ocenil, da bi vzdržan preboj nad 4,8 odstotka povzročil resne težave drugim naložbenim razredom. Donos nemške desetletne državne obveznice se je 7. septembra zvišal na 3,38 odstotka, četrti zaporedni teden rasti.

Delnica družbe Amgen je izgubila 10,08 odstotka in končala pri 393,17 dolarja, potem ko je Novartis 4. septembra sporočil, da zdravilo pelacarsen v ključni raziskavi tretje faze ni zmanjšalo tveganja za srčno smrt, infarkt in možgansko kap kljub znižanju vrednosti lipoproteina(a). Amgen isto tarčo razvija z zdravilom olpasiran v raziskavi OCEAN(a)-Outcomes. Analitik Evan Seigerman iz družbe BMO Capital Markets je isti dan Amgen znižal na priporočilo market perform in zapisal, da komercialna izvedba postaja osnovni scenarij za delnico. Delnica Novartisa je v New Yorku izgubila skoraj 14 odstotkov. Intel je pridobil 9,05 odstotka, Advanced Micro Devices 5,90 odstotka, Lam Research 4,15 odstotka in Applied Materials 3,98 odstotka. Tesla je zrasla za 3,98 odstotka, Exxon Mobil za 0,75 odstotka in Chevron za 0,67 odstotka. Po podatkih CNBC z 31. avgusta je energetika med enajstimi panogami indeksa S&P 500 vodila s 43-odstotno rastjo letos.

Evropske borze so torek končale brez izrazite smeri, četrto sejo zapored. Euro STOXX 50 je pridobil 0,1 odstotka in dosegel 6.413 točk, vseevropski STOXX 600 je ostal pri 649,6 točke, dan prej je končal pri 649,9 točke. Pariški CAC 40 je pridobil 0,14 odstotka, milanski FTSE MIB je izgubil 0,10 odstotka, madridski IBEX 35 pa 0,12 odstotka. Rheinmetall je pridobil 2,98 odstotka, Schneider Electric 1,39 odstotka in Airbus 1,03 odstotka. Zavarovalnici Munich Re in AXA sta izgubili 2,07 oziroma 1,13 odstotka. Po objavi kitajskih zunanjetrgovinskih podatkov je LVMH izgubil 1,08 odstotka, Inditex pa 1,81 odstotka.

Nizozemski TTF, referenčna cena za evropsko trgovanje s plinom, se je v torek zjutraj v Amsterdamu podražil za dva odstotka na 74,82 evra za megavatno uro in presegel raven iz januarja 2023, ko je Evropa prvo zimo prebila brez večine ruskega plina po plinovodih. Katar je večino odprem utekočinjenega zemeljskega plina ustavil in višjo silo za tovore, namenjene v Evropo in Azijo, podaljšal čez jesen. Skladišča v Evropski uniji so bila na začetku septembra polna 65-odstotno, pod sezonskim povprečjem, nemška 53-odstotno in italijanska 83-odstotno.

Evropska centralna banka o obrestni meri odloča v četrtek, 10. septembra. Podatki LSEG so v začetku septembra kazali 98,9-odstotno verjetnost zvišanja depozitne obrestne mere za 25 bazičnih točk na 2,50 odstotka, drugič letos po junijskem zvišanju. Inflacija v evrskem območju se je avgusta povzpela na 3,3 odstotka z 2,9 odstotka julija, po prvi oceni Eurostata najvišje v treh letih, jedrna inflacija pa se je znižala na 2,4 odstotka.

„Težko si predstavljamo, da bi bila ECB pripravljena tvegati recesijo zaradi klasičnega ponudbenega šoka,” je za Reuters povedal Carsten Brzeski, globalni vodja makroekonomskih raziskav pri banki ING, ki pričakuje septembrsko zvišanje in nobenega več. Večina ekonomistov v Reutersovi anketi ocenjuje, da rast cen energije ne bo sprožila širokih inflacijskih pritiskov. Banki J.P. Morgan in BNP Paribas sta 4. septembra napovedali še eno zvišanje decembra. Denarni trgi pripisujejo skoraj stoodstotno verjetnost, da bo depozitna obrestna mera do junija 2027 dosegla tri odstotke.

V sredo zjutraj so se ameriške terminske pogodbe ustalile, S&P 500 se je gibal okoli 7.679 točk, evropski indeksi pa so bili nižji. Euro STOXX 50 je ob 6.34 po srednjeevropskem času izgubil 0,45 odstotka in kotiral pri 6.384 točkah, nemški DAX pa 0,55 odstotka pri 25.866 točkah. Brent je kotiral pri 99,21 dolarja za sodček, ameriška WTI pa pri 94,15 dolarja. Energetska sestavina avgustovske inflacije v evrskem območju je bila medletno višja za 14,3 odstotka, julija pa za 10,3 odstotka.