Wall Street teden končal z rastjo, zadolževanje ZDA najdražje v 19 letih

Delniški indeks S&P 500 je teden končal za 0,6 odstotka višje, čeprav je donosnost desetletne ameriške državne obveznice, ki odraža ceno zadolževanja ameriške države, v četrtek dosegla najvišjo raven od junija 2007, kažejo podatki Trading Economics in CNBC. S&P 500 je v petek pridobil 0,51 odstotka na 7.743,41 točke in je po poročanju AP le 0,7 odstotka pod rekordno ravnjo iz avgusta. Dow Jones Industrial Average se je zvišal za 478,64 točke oziroma 0,93 odstotka na 51.828,62 točke, Nasdaq Composite pa za 0,48 odstotka na 27.068,72 točke, poroča CNBC. Delnicam je po poročanju CNBC pomagala cenejša nafta. Cena nafte brent se je znižala za 2,14 odstotka na 104,32 dolarja za sod, potem ko je Iran ponudil načrt, po katerem bi Hormuško ožino znova odprl v sedmih dneh.

Donosnost desetletne obveznice je v petek ostala skoraj nespremenjena pri okoli 5,16 odstotka, donosnost tridesetletne pa se je zvišala na okoli 5,49 odstotka, najvišjo raven od leta 2004, poroča CNBC. Ameriško finančno ministrstvo je v četrtek pri odkupu lastnih obveznic kupilo za 4,08 milijarde dolarjev dvajset- in tridesetletnih obveznic, manj od napovedanih šestih milijard, poroča Trading Economics. Na Wall Streetu se po poročanju CNBC ne morejo zediniti, ali rast donosnosti poganja trdovratna inflacija, hitra gospodarska rast ali naraščajoči proračunski primanjkljaj, vlagatelje pa skrbi, da bodo visoke obrestne mere ostale. „Menimo, da je v cenah zdaj upoštevanega dovolj strahu pred dvigi obrestnih mer, in to gotovo dovolj, da pokrije zaznana inflacijska tveganja,“ sta v petkovem zapisu za stranke zapisala Padhraic Garvey in Benjamin Schroeder iz banke ING. Donosnosti državnih obveznic bodo po njuni oceni zaradi dinamike javnega dolga ostale pod pritiskom.

Iranski zunanji minister Abas Aragči je načrt predstavil na robu Generalne skupščine Združenih narodov v New Yorku. Pogoji so po poročanju AP odprava ameriške pomorske blokade iranskih pristanišč, odpoved sankcij za iransko nafto in premirje, ki bi vključevalo tudi Libanon. „Če bodo izpolnjeni določeni pogoji, bo Hormuška ožina po sedmih dneh odprta, pogovori pa se bodo znova začeli,“ je Aragči povedal novinarjem, poroča CNBC. Trumpova administracija je že prej sporočila, da se k pogojem junijskega dogovora ne bo vrnila. Ameriški zunanji minister Marco Rubio je dejal, da torkovega srečanja Aragčija z ameriškim odposlancem Stevom Witkoffom in Jaredom Kushnerjem ne gre opisati kot velikega preboja, poroča Al Jazeera.

Indeks potrošniškega razpoloženja Univerze v Michiganu je septembra po končnih podatkih padel na 48,1 točke, najnižjo raven v štirih mesecih, poroča Yahoo Finance. Naročila trajnih dobrin so bila avgusta skoraj nespremenjena, ekonomisti pa so pričakovali upad za 0,3 odstotka, poroča CNBC. Delnica družbe Microsoft je pridobila 3,66 odstotka, potem ko je družba napovedala, da bo potrošniškega in poslovnega pomočnika umetne inteligence Copilot združila v izdelek za podjetja, poroča Trading Economics. Delnica družbe Meta je izgubila 3,33 odstotka, v celem tednu pa se je po poročanju Yahoo Finance podražila za okoli 13 odstotkov.

Vseevropski indeks STOXX 600 je pridobil 0,35 odstotka, Euro STOXX 50 0,41 odstotka na 6.298,15 točke, nemški DAX pa 0,56 odstotka na 25.408,64 točke, kažejo podatki Trading Economics. Nižje cene energije so po poročanju Trading Economics omilile skrb zaradi inflacije, delnice bank, med njimi UniCredit, Deutsche Bank in ING, pa so pridobile od enega do treh odstotkov. Zaupanje nemških potrošnikov se je po istem viru pred oktobrom poslabšalo bolj od pričakovanj, ker višje cene energije gospodinjstvom znižujejo pričakovane dohodke. Evropski zemeljski plin se je v petek pocenil za 4,07 odstotka na 71,89 evra za megavatno uro in je bil v celem tednu cenejši za 9,59 odstotka, od začetka leta pa je še vedno dražji za 155,28 odstotka, kažejo podatki Trading Economics.

Kitajski predsednik Ši Džinping je obisk v Beli hiši končal v petek. Pri družbi Charles Schwab so zapisali, da srečanja predsednikov ZDA in Kitajske niso prinesla preboja pri trgovini.

Zlato se je podražilo za 0,24 odstotka na 4.285 dolarjev za unčo, ameriška nafta WTI pa se je pocenila za 2,33 odstotka na 92,41 dolarja za sod, kažejo podatki Trading Economics.