V prvih petih mesecih leta so se cene v Sloveniji v povprečju zvišale za 2,7 odstotka, kažejo podatki Statističnega urada. Razčlenitev po izdelkih pokaže ostro ločnico. Skoraj vse, kar vzamemo s police ali natočimo doma, je cenejše ali nespremenjeno, dražje pa je tisto, kar najamemo in rezerviramo. Blago se pocenjuje, storitve in stanovanje ostajajo dragi, ta razkol pa drži jedro inflacije visoko.
Najbolj se je podražila streha nad glavo. Najemnine glavnega stanovanja so od decembra višje za 10,6 odstotka. Del dviga izhaja iz regulacije, saj so javni stanovanjski skladi aprila po novem pravilniku na novo izračunali neprofitne najemnine, večji del pa je strukturen. Urad RS za makroekonomske analize v poročilu „Kakovost življenja 2026″ opozarja, da najemnine v Sloveniji rastejo hitreje od povprečja Evropske unije, da je ponudbe premalo in da najemniki na trgu plačujejo petkrat višje stanovanjske stroške od državnega povprečja. K pomanjkanju prispeva tudi preusmerjanje stanovanj v kratkoročni najem turistom.
Drugi steber rasti so storitve. Mednarodne letalske karte so od novega leta dražje za 25,7 odstotka, hotelske nastanitve za 13,7, počitniški paketi za 10,4 in najem avtomobila za 11,2 odstotka, poletna sezona pa se v cenah pozna že pred prvim dopustom. Med vsakdanjimi storitvami so se veterinarske podražile za 10,8 odstotka in frizerske za 5,8. Banka Slovenije ugotavlja, da rast cen storitev poganjajo predvsem stroški dela, njihova inflacija pri 3,2 odstotka pa ostaja občutno nad skupno.
Nasprotno sliko kaže blago. Krompir je od decembra cenejši za 10,1 odstotka, sladkor za 8,7, oljčno olje za 7,5, žita za 5,2 in sir za 3,4 odstotka. Kava, ki se je zadnja leta dražila iz meseca v mesec, je letos obstala pri 0,3 odstotka. Cenejša je tudi raba avtomobila, saj so rabljena vozila padla za 6,4 odstotka in pnevmatike za 10 odstotkov. Nižja je od novega leta tudi električna energija, in sicer za 6,2 odstotka. Banka Slovenije rast cen drugega blaga pripisuje šibkim uvoznim pritiskom, močnejšemu evru in cenejšemu uvozu iz Kitajske, raven cen pa je blizu predpandemičnega povprečja.
| SPREMEMBE CEN OD NOVEGA LETA 2026 (december 2025 = 100) | ||
|---|---|---|
| Izdelek ali storitev | Od decembra | Maj (mesečno) |
| Mednarodne letalske karte | +25,7 % | +5,3 % |
| Moški čevlji | +16,5 % | 0,0 % |
| Hotelske in nastanitvene storitve | +13,7 % | +5,7 % |
| Veterinarske storitve | +10,8 % | 0,0 % |
| Najemnine stanovanja | +10,6 % | +1,8 % |
| Dostava blaga | +9,1 % | +3,3 % |
| Vino | +6,3 % | -0,1 % |
| Kava | +0,3 % | +0,5 % |
| Pivo | -1,5 % | +0,8 % |
| Električna energija | -6,2 % | 0,0 % |
| Oljčno olje | -7,5 % | -1,2 % |
| Sladkor | -8,7 % | -6,1 % |
| Krompir | -10,1 % | -2,6 % |
| Žgane pijače | -10,3 % | +0,7 % |
| Lider.si | Vir: Surs, indeksi cen ECOICOP ver. 2 | ||
Za denarno politiko je odločilna druga stran te delitve. Osnovna inflacija, očiščena cen energije in hrane, je pri 2,3 odstotka, kazalnik momentuma v storitvah pa se po podatkih centralne banke umirja tretji mesec zapored. Dokler stroški dela in najemnine ženejo cene storitev, se skupna inflacija težko spusti do dvoodstotnega cilja Evropske centralne banke, ne glede na cenejše blago.
Tej sliki je treba dodati dva pridržka. Indeks meri cene od lanskega decembra, največji skoki cen živil pa so se zgodili že v letu 2025, zato je letošnje mirovanje cen hrane deloma navidezno. Na letni ravni so bile življenjske potrebščine maja še vedno za 3,6 odstotka dražje kot pred letom. Razlikuje se tudi trajnost obeh strani. Nižje cene nekaterih živil so sezonske in se lahko obrnejo, višje najemnine in cene storitev, vezane na plače, pa ostanejo.
Skupni indeks cen življenjskih potrebščin je bil maja za 2,7 odstotka višji kot decembra lani, osnovna inflacija pa je vztrajala pri 2,3 odstotka.
