Zaposleni s plačo 25.000 evrov bruto bi po predlogu Svobode na leto dobil 490 evrov več

Zaposleni brez otrok z letno bruto plačo 25.000 evrov bi leta 2027 prejel 489,52 evra več neto plače kot letos, če bi Državni zbor sprejel predlog sprememb Zakona o dohodnini, ki ga je skupina poslancev Gibanja Svoboda s prvopodpisanim Borutom Sajovicem vložila 18. septembra in 23. septembra nadomestila z novim besedilom. Takšna plača je blizu mediane, ki jo predlagatelji v obrazložitvi ocenjujejo na približno 24.300 evrov letno, izračun neto razlike pa so v tabeli objavili v istem dokumentu. Predlog zvišuje splošno olajšavo z letošnjih 5.551,93 evra na 6.500 evrov, dohodninsko lestvico s petimi razredi pa nadomešča s šestimi razredi in stopnjami 16, 20, 25, 31, 42 in 50 odstotkov. Davčne osnove in olajšave bi se vsako leto usklajevale v višini najmanj 70 odstotkov rasti povprečnih junijskih plač, po veljavnem zakonu pa v višini najmanj 50 odstotkov.

Po isti tabeli bi bila neto plača pri bruto plači 18.000 evrov višja za 151,69 evra na leto, pri 50.000 evrih za 1.837,46 evra in pri 150.000 evrih za 9.161,46 evra. Pri 250.000 in pri 500.000 evrih bruto bi bila razlika enaka, 12.491,24 evra. Najvišja, 50-odstotna stopnja bi se po predlogu začela pri 150.000 evrih letne davčne osnove, letos pa se začne pri 82.346,23 evra.

Predlagatelji v obrazložitvi navajajo, da želijo razbremeniti predvsem srednji razred, ki ga po opredelitvi OECD umeščajo med približno 16.000 in 62.000 evri letne bruto plače. Pri nižjih plačah je učinek po njihovih navedbah omejen, ker zavezanci že po veljavni ureditvi plačujejo malo dohodnine. Davčni strokovnjak Ivan Simič, ki javno podpira interventni zakon, o katerem bo 6. decembra potekal referendum, je 26. oktobra na blogu družbe Simič & partnerji zapisal, da bi od predlaganih sprememb največ pridobili zavezanci z najvišjimi dohodki.

V absolutnem znesku je razlika po tabeli predlagateljev največja pri najvišjih plačah. Kot delež letošnje neto plače je največja pri plači 150.000 evrov, kjer znaša 12,1 odstotka, pri plačah, ki jih predlagatelji uvrščajo v srednji razred, pa od 1,1 do 7,0 odstotka, kaže izračun Lider.si. Izračun deli razliko iz tabele predlagateljev z letno neto plačo zaposlenega brez otrok po veljavni ureditvi za leto 2026. Zaposleni z dvema otrokoma bi pri bruto plači 25.000 evrov pridobil 151,69 evra, zaposleni brez otrok z enako plačo pa 489,52 evra. Predlagatelji razliko pojasnjujejo s tem, da dohodnina zaradi olajšav ne more biti negativna.

Predsednik vlade Janez Janša je 14. oktobra na poslovnem zajtrku AmCham Slovenija napovedal podporo predlogu oziroma njegovo dopolnitev in dodal, da bi takšne spremembe morale imeti širšo politično podporo, kot je večina enega glasu. Strateški svet za gospodarstvo pri vladi je 11. avgusta predlagal splošno olajšavo med 7.000 in 8.000 evri ter 10-odstotno stopnjo v prvem razredu. Ministrstvo za finance je 14. oktobra po seji Ekonomsko-socialnega sveta, v katerem se s socialnimi partnerji pogaja o dohodninski lestvici za leto 2027, sporočilo, da morajo biti spremembe skladne s cilji fiskalne vzdržnosti ter ne smejo ogroziti proračunskega ravnovesja ali kršiti fiskalnih pravil.

Bruto izpad dohodnine leta 2027 predlagatelji ocenjujejo na približno 797,9 milijona evrov, od tega 561,1 milijona zaradi nove lestvice. Po njihovi projekciji bi se del višjega razpoložljivega dohodka prelil v potrošnjo, prihodki od DDV pa bi se povečali za približno 124,3 milijona evrov, zato bi neto javnofinančni izpad znašal 673,6 milijona evrov. Predlagatelji pričakujejo, da se bo izpad zaradi višje gospodarske rasti, zaposlovanja in potrošnje v petih do desetih letih povsem nevtraliziral.

Občinam pripada 54 odstotkov dohodnine, vplačane v predpreteklem letu, predlog pa ta delež od leta 2029 zvišuje na 58,5 odstotka. Združenje mestnih občin Slovenije je v mnenju, ki ga je 1. oktobra poslalo Državnemu zboru, izračunalo, da bi dodatnih 4,5 odstotka dohodnine, pobrane leta 2025, občinam prineslo 173 milijonov evrov, 54 odstotkov ocenjenega izpada pa bi znašalo približno 430 milijonov evrov. Da se viri financiranja občin ne bi zmanjšali, bi moral novi delež po oceni združenja znašati vsaj 68 odstotkov. Združenje občin Slovenije je v mnenju z dne 19. oktobra zapisalo, da predloga v sedanji obliki ne podpira, ker ni izkazano, da bi povečanje deleža v celoti nadomestilo izpad prihodkov občin.

Spremembe dohodnine bi se po predlogu začele uporabljati 1. januarja 2027, sprememba financiranja občin pa bi se začela uporabljati 1. januarja 2029. Predsednik Državnega zbora Zoran Stevanović je predlog 9. oktobra v drugo obravnavo dodelil Odboru za finance, mnenja vlade pa do 27. oktobra med dokumenti postopka na spletni strani Državnega zbora še ni bilo.