Evropska unija je 20. marca 2026 objavila uredbo 2026/697, ki vzpostavlja čezmejno sodelovanje nadzornih organov pri pregonu nedovoljenih trgovinskih praks v prehranski verigi. Uredba začne veljati 10. septembra 2027 in organe, kot je Urad za varstvo konkurence v Sloveniji, pooblašča za sodelovanje z organi v drugih državah pri preiskavah, izrekanju glob in izvrševanju odločb.
Direktiva EU 2019/633 o nedovoljenih trgovinskih praksah velja že od novembra 2021. Prepoveduje 16 praks, kot so plačila dobaviteljem kasneje kot v 30 dneh za pokvarljive proizvode, kratkoročna odpoved naročil, zavrnitev pisne potrditve pogodbe ali vračanje neprodane hrane dobavitelju brez predhodnega dogovora.
Problem je bil v tem, da je bila direktiva nacionalna. Če je imel dobavitelj iz Slovenije težave z veliko trgovsko verigo s sedežem na Hrvaškem, je moral postopek voditi na Hrvaškem. Slovenski nadzorni organ ni imel orodij za posredovanje. Nova uredba to odpravlja.
Od septembra 2027 bodo organi dolžni sodelovati, če ima primer čezmejno razsežnost. Organ lahko zaprosi za informacije drug organ, in ta mora odgovoriti v 90 dneh. Organi lahko skupaj izvajajo preiskave. Če je kupec v eni državi, dobavitelj pa v drugi, lahko organ države dobavitelja zahteva, da organ države kupca začne postopek.
Pomemben je tudi mehanizem izvršitve glob. Če je kupec v državi A, dobavitelj pa v državi B, in organ države B izreče globo, jo lahko organi države A izvrševajo na svojem ozemlju. Kupci ne morejo več izbirati sedeža na podlagi šibkejšega nadzora.
V povprečju okrog 20 odstotkov kmetijskih in živilskih proizvodov, ki jih konzumiramo v eni državi članici EU, prihaja iz druge države članice. To pomeni, da je poslovni odnos med dobaviteljem in kupcem pogosto čezmejn. V praksi to je pomenilo, da so dobavitelji težko uveljavljali pravice, ko je bil kupec v drugi državi.
Direktiva iz 2019 je določala, katere prakse so prepovedane, in zahtevala, da vsaka država ustanovi organ za nadzor. Slovenija je to vlogo dodelila Uradu za varstvo konkurence. Direktiva ni vzpostavila mehanizma za sodelovanje med organi.
Uredba iz 2026 gradi na tej direktivi in dodaja čezmejno sodelovanje. Ne uvaja novih prepovedanih praks, ampak orodje za učinkovitejši pregon že obstoječih. Države lahko ohranijo strožja nacionalna pravila, mehanizem sodelovanja pa deluje tudi v teh primerih.
Za kmete in manjše dobavitelje to pomeni, da imajo boljšo možnost uveljavljanja pravic, ko poslujejo s kupci iz drugih držav. Za velike trgovce to pomeni, da sedež v drugi državi ne bo več zaščita pred nadzorom.
Evropska komisija napoveduje revizijo direktive do konca leta 2026. Ena možnih sprememb je uvedba načela, da kmetov ne bi smeli sistematično siliti k prodaji pod stroški proizvodnje. Ta načrt odraža zahteve kmetov, ki so protestirali leta 2024 in 2025, in priporočila strateškega dialoga o prihodnosti evropskega kmetijstva.
