Banka Slovenije je danes objavila junijsko napoved makroekonomskih gibanj, ki za letošnje leto predvideva 1,9-odstotno gospodarsko rast, 3,6-odstotno inflacijo in 7,2-odstotno rast plač. Napoved je nastala v senci vojne na Bližnjem vzhodu, ki je že vidno vplivala na cene energentov, povpraševanje in zaupanje potrošnikov.
Gospodarska aktivnost se je v prvem četrtletju 2026 medletno okrepila za 3,0 odstotka, kar je precej nad povprečjem evrskega območja. Od aprila naprej pa se je slika spremenila. Povišana negotovost, višji stroški surovin in slabši obeti v ključnih izvoznih partnericah so upočasnili dinamiko. Banka Slovenije zato za preostanek leta napoveduje prehodno umiritev rasti, ki se bo v letih 2027 in 2028 okrepila na 2,2 odstotka.
Inflacija bo letos dosegla 3,6 odstotka, kar je za 1,3 odstotne točke več od decembrske napovedi. Glavni krivec so cene energentov, ki bodo medletno zrasle za 11,1 odstotka kot neposredna posledica vojne v Iranu in zaprtja Hormuzke ožine. Vladni ukrepi z znižanjem trošarin in okoljske dajatve so učinek za skupno inflacijo omilili za 0,6 odstotne točke.
Osnovna inflacija, torej rast cen brez energentov in hrane, bo letos znašala 2,8 odstotka, pri čemer bodo prevladovale cene storitev, ki bodo rasle za 4,2 odstotka. Razlog je visoka rast stroškov dela, ki se z zamikom preliva v končne cene. V letih 2027 in 2028 se bo skupna inflacija postopno umirjala na 2,3 in 2,0 odstotka, a bo storitvena inflacija ostala nad tremi odstotki še skozi celotno napovedno obdobje.
Rast plač bo letos znašala 7,2 odstotka, kar je za 2,1 odstotne točke več od decembrske napovedi. Ključni razlog je 16-odstotno zvišanje minimalne plače januarja 2026, ki se je preneslo tudi v višje plačne razrede. V državnem sektorju bodo plače letos rasle za 7,9 odstotka, v zasebnem za 6,9 odstotka. V naslednjih dveh letih se bo rast plač umirjala na 4,8 in 4,4 odstotka.
| Makroekonomske napovedi za Slovenijo 2026–2028 — Banka Slovenije, junij 2026 | |||
|---|---|---|---|
| Kazalnik | 2026 | 2027 | 2028 |
| GOSPODARSKA AKTIVNOST | |||
| Rast BDP (realni, %) | +1,9 % | +2,2 % | +2,2 % |
| Zasebna potrošnja (%) | +2,4 % | +2,8 % | +2,3 % |
| Državna potrošnja (%) | +3,8 % | +2,1 % | +1,6 % |
| Bruto investicije v osnovna sredstva (%) | −0,2 % | −1,2 % | +2,7 % |
| Realni izvoz blaga in storitev (%) | +1,5 % | +3,3 % | +3,5 % |
| CENE IN INFLACIJA | |||
| Skupna inflacija HICP (%) | +3,6 % | +2,3 % | +2,0 % |
| Osnovna inflacija (brez energentov in hrane) | +2,8 % | +2,6 % | +2,2 % |
| Energenti (%) | +11,1 % | −2,6 % | −2,1 % |
| Storitve (%) | +4,2 % | +3,9 % | +3,4 % |
| TRG DELA | |||
| Rast plač (sredstva na zaposlenega, %) | +7,2 % | +4,8 % | +4,4 % |
| Rast produktivnosti dela (%) | +1,6 % | +2,0 % | +2,0 % |
| Stroški dela na enoto proizvoda (%) | +5,5 % | +2,8 % | +2,4 % |
| Rast zaposlenosti (%) | +0,4 % | +0,2 % | +0,2 % |
| Stopnja anketne brezposelnosti (%) | 4,0 % | 3,8 % | 3,8 % |
| JAVNE FINANCE IN PLAČILNA BILANCA | |||
| Primanjkljaj sektorja država (% BDP) | −2,9 % | −3,1 % | −3,4 % |
| Dolg države (% BDP) | 65,0 % | 65,0 % | 65,2 % |
| Tekoči račun plačilne bilance (% BDP) | +3,6 % | +4,0 % | +4,1 % |
| ALTERNATIVNI SCENARIJ (vztrajanje konflikta na Bližnjem vzhodu) | |||
| Odstopanje rasti BDP od osnovne napovedi | povprečno −0,6 o. t. v obdobju 2026–2028 | ||
| Odstopanje inflacije od osnovne napovedi | povprečno +1,0 o. t. v obdobju 2026–2028 | ||
| Predpostavka za cene nafte (vs. osnovna napoved) | +62,7 % od tretjega četrtletja 2026 | ||
| Lider.si | Vir: Banka Slovenije, Pregled makroekonomskih gibanj z napovedmi, junij 2026 — bsi.si | |||
Problem pa ni sama rast plač, temveč razmerje med plačami in produktivnostjo. Produktivnost dela bo letos zrasla za 1,6 odstotka, plače za 7,2 odstotka. Ta razkorak se bo ohranjal skozi celotno napovedno obdobje in bo po ocenah Banke Slovenije v povprečju znižal rast izvoza blaga za 0,8 odstotne točke letno ter prispeval k kumulativno 2,4 odstotka manjšemu obsegu izvoza blaga do konca leta 2028.
Stopnja anketne brezposelnosti bo letos znašala 4,0 odstotka, v letih 2027 in 2028 pa se bo znižala na 3,8 odstotka. Rast zaposlenosti bo skromna, 0,4 odstotka letos in le 0,2 odstotka v naslednjih dveh letih, pri čemer bo skoraj vsa rast prišla iz državnega sektorja. Strukturno pomanjkanje delovne sile ostaja eno ključnih omejitev slovenskega gospodarstva.
Primanjkljaj sektorja država bo letos po napovedi Banke Slovenije znašal 2,9 odstotka BDP, leta 2027 pa bo po napovedih presegel referenčno vrednost 3,0 odstotka BDP. Dolg države se bo ohranjal okoli 65 odstotkov BDP. Banka Slovenije opozarja, da bodo k naraščanju primanjkljaja prispevali plačna reforma, uvajanje dolgotrajne oskrbe in energetski ukrepi, ki bodo skupaj stali okoli 0,2 odstotka BDP letno.
Med tveganji Banka Slovenije kot najpomembnejše izpostavlja vztrajanje konflikta na Bližnjem vzhodu. V alternativnem scenariju, ki predvideva 60 odstotkov višje cene nafte od osnovne napovedi, bi bila povprečna rast BDP v obdobju 2026 do 2028 za 0,6 odstotne točke nižja, inflacija pa za 1,0 odstotno točko višja.
