V Sloveniji deluje 2.669 sindikatov, ki so v letu 2025 po podatkih AJPES skupaj ustvarili dobrih 49 milijonov evrov prihodkov, je poročal Siol.net. Članarine predstavljajo 80 odstotkov tega denarja. Predlog novele ZDR-1, ki sta ga v parlamentarni postopek vložili poslanski skupini SDS in NSi, bi ukinil obveznost delodajalca, da od plače zaposlenega odtegne sindikalno članarino in jo nakaže sindikatu. Po izkušnjah iz tujine bi se število članov ob takšni spremembi zmanjšalo za 10 do 30 odstotkov, ocenjuje Dnevnik.
Delavec danes poda soglasje, delodajalec od plače odtegne članarino in jo nakaže sindikatu. Po novem bi morali člani članarino plačevati sami, prek trajnikov ali bančnih nakazil. Del članstva v vseh državah je pasivno, ostaja včlanjeno ravno zato, ker avtomatično odtegovanje ne zahteva nobenega napora. Ko se ta mehanizem ukine, se del članov izgubi.
V ZDA je po odločitvi vrhovnega sodišča leta 2018, ko so javni uslužbenci prenehali biti avtomatsko vključeni v plačevanje sindikalnih prispevkov, članstvo v nekaterih zveznih državah upadlo za več kot 20 odstotkov. Predsednica sindikata zdravstva in socialnega varstva Irena Ilešič Čujovič je v izjavi za Dnevnik opozorila na madžarski primer, kjer je enaka poteza v času Orbanove vlade močno oslabila sindikate. “Dolgoročno lahko takšni ukrepi resno ogrozijo vpliv delavcev na soodločanje v sistemih, kot so zdravstvo, vzgoja in izobraževanje ter pokojninska zakonodaja,” je dejala.
Pri 30-odstotnem upadu bi SVIZ, največji sindikat po prihodkih s 5,5 milijona evrov letno, izgubil 1,65 milijona. ZSSS z 2,8 milijona evrov in rahlim primanjkljajem bi ostal brez skoraj milijona. Sindikat zdravstva in socialnega varstva, ki danes ustvari 1,5 milijona in 267.000 evrov presežka, bi ta presežek v celoti izgubil. Podatke o prihodkih sindikatov je na podlagi evidenc AJPES objavil Siol.net.
Predlog zadene sindikate, ki so že desetletja v upadu. Samo med letoma 2020 in 2024 je po podatkih bonitetne hiše CompanyWall, ki jih je za Lider.si obdelala pred tedni, prenehalo delovati 161 sindikalnih organizacij, kar je petinski upad. Leta 1992 je bilo v sindikate vključenih 66 odstotkov zaposlenih, danes 20 odstotkov, kažejo podatki OECD. ZSSS je med letoma 2008 in 2025 izgubila več kot 50.000 članov, s 185.000 na približno 130.000, je za IUS-INFO povedala nekdanja predsednica ZSSS Lidija Jerkič. Konfederacija sindikatov javnega sektorja jih ima okoli 71.000, od tega SVIZ 37.000. Pergam ima okoli 15.000 članov, Sindikat zdravstva in socialnega varstva 17.000.
Največji udarec bi občutili veliki panožni sindikati in sindikati javnega sektorja, kjer članstvo temelji na institucionalni prisotnosti znotraj podjetij ali ustanov. Manj ranljivi bi bili manjši poklicni sindikati z ozaveščenim članstvom.
V Nemčiji, Franciji in skandinavskih državah člani sindikalno članarino plačujejo neposredno, pa sindikati ohranjajo močan vpliv. A sindikalna gostota na Švedskem po podatkih OECD znaša 66 odstotkov, na Finskem 65, v Nemčiji 16. Slovenija je pri 20 odstotkih bliže nemškemu kot skandinavskemu modelu in nima tradicije neposrednega plačevanja, ki bi jo lahko vzpostavila v 15 dneh.
Preberite več:
Predlog prihaja v času zaostrenih odnosov med novo desno koalicijo in sindikati, ki ostro nasprotujejo nedavno sprejetemu interventnemu zakonu za razvoj Slovenije (ZIURS). Sindikalne centrale so v državni zbor že vložile pobudo za razpis referenduma o tem zakonu. ZSSS ocenjuje predlog o članarini za maščevanje za zbiranje podpisov pod referendumsko pobudo, piše Dnevnik. Predsednik ZSSS Andrej Zorko je poslancem sporočil, naj predloga ne sprejmejo, in opozoril, da imajo sindikati na voljo vrsto sredstev, s katerimi bi ga preprečili.
Predlagatelja, poslanca NSi Janez Cigler Kralj in SDS Jelka Godec, poudarjata, da novela ne posega v ustavno pravico do sindikalnega organiziranja. Če bo potrjena, bo začela veljati 15. dan po objavi v Uradnem listu. V ZDA so imeli sindikati po odločitvi vrhovnega sodišča leta 2018 več mesecev časa za prilagoditev in so kljub temu izgubili petino članov.
