20.000 diplomantov v 2025: tujci pokrivajo 18 odstotkov doktoratov, domači diplomirajo pozno

Slovenija se uvršča med tri države EU z najnižjim deležem mladih, ki niso niti zaposleni niti v izobraževanju. Hkrati pa domači podatki kažejo, da pot od vpisa do diplome postaja daljša, zaključek študija pa vse poznejši.

Delež mladih med 15 in 29 letom, ki niso niti zaposleni niti vključeni v izobraževanje ali usposabljanje, tako imenovani NEET, je v EU leta 2025 znašal 11,0 odstotka, kar je rahel upad z 11,1 odstotka leta 2024 in izrazit padec z 15,2 odstotka leta 2015, kažejo podatki Eurostata. Slovenija je pri 7,6 odstotka, za njo sta samo Nizozemska pri 5,3 odstotka in Švedska pri 5,9 odstotka.

Na drugi strani lestvice so Romunija pri 19,2 odstotka, Bolgarija pri 13,8 odstotka in Grčija pri 13,6 odstotka. Italija je v desetih letih znižala NEET delež za 12,4 odstotne točke, kar je največji padec v EU, a je pri 13,3 odstotka še vedno daleč za Slovenijo.

Nizek NEET delež pomeni, da so mladi v Sloveniji večinoma bodisi zaposleni bodisi v izobraževanju. Kaj pa se dogaja znotraj izobraževalnega sistema?

Terciarno izobraževanje je lani v Sloveniji uspešno zaključilo 19.364 študentov, za 9,4 odstotka več kot leto prej. Povprečna starost diplomantov pa je znašala 28,0 leta, kažejo podatki statističnega urada.. Za primerjavo je v Nemčiji povprečna starost diplomanta prve bolonjske stopnje 23,5 leta, v Avstriji pa 24,2 leta.

Najmlajši so bili diplomanti visokošolskega univerzitetnega izobraževanja s povprečno starostjo 24,0 leta, najstarejši doktoranti s 36,9 leta. Med vsemi diplomanti jih je bilo mlajših od 25 let ob zaključku le 41 odstotkov, kar je za eno odstotno točko manj kot leto prej.

Stopnja dokončanja terciarnega izobraževanja razkriva precejšnje razlike med programi. Enoviti magistrski programi, torej medicina, pravo, farmacija, imajo stopnjo dokončanja 83,1 odstotka. Visokošolsko univerzitetno izobraževanje pa 72,8 odstotka. Visokošolsko strokovno izobraževanje 51,9 odstotka, višje strokovno izobraževanje pa le 43,1 odstotka, tako da več kot polovica vpisanih tega izobraževanja ne dokonča.

Le tri leta po predvidenem roku dokonča študij 61,7 odstotka vseh vpisanih, skoraj dve petini od vstopa do diplome potrebujeta bistveno več časa, kot je načrtovano. Pogost razlog je zaposlitev med študijem. Tretjina študentov višjega in visokošolskega strokovnega izobraževanja se je med študijem zaposlila in večina je nato izobraževanje opustila.

Med 19.364 diplomanti jih je bilo 1.852 tujih državljanov, za 15,2 odstotka več kot leto prej. Njihov delež med vsemi diplomanti je znašal 9,6 odstotka. Na doktorski ravni je bil delež tujih diplomantov 18,2 odstotka, vsak peti doktorat v Sloveniji torej pridobi tuj državljan. Po eni strani ta podatek kaže, da je Slovenija postala privlačna destinacija za tuje doktorande, kar je pozitivno z vidika internacionalizacije. Po drugi strani postavlja vprašanje, koliko domačih diplomantov nadaljuje na doktorski ravni in koliko visoko usposobljenega kadra Slovenija dejansko zadrži.

Področna struktura diplomantov ostaja podobna kot v preteklih letih. Največ jih diplomira s področja poslovnih in upravnih ved ter prava pri 20,2 odstotka, sledita tehnika in gradbeništvo pri 15,9 odstotka. Zdravstvo in socialna varnost ima sicer le srednji delež diplomantov, a najvišjo stopnjo dokončanja pri 76,6 odstotka, kar verjetno kaže na visoko motiviranost in jasno karierno pot. Na drugem koncu je transport, gostinstvo in turizem z najnižjo stopnjo dokončanja pri 39,6 odstotka ter poslovne in upravne vede z 40,7 odstotka.

Prehod na trg dela je tako vse prej kot linearen. Slovenija uspešno ohranja mlade v sistemu izobraževanja ali zaposlitve, kar se odraža v nizkem NEET deležu. Toda znotraj tega sistema pot do diplome postaja daljša, vsak drugi vpisani je ne dokonča, tujci pa pokrivajo vse večji del doktorskih študijev.