Neto 58 odstotkov podjetij v evrskem območju pričakuje, da bo zvišalo prodajne cene, del pa jih višje vhodne stroške na kupce že samodejno prenaša prek pogodbenih klavzul, kažeta anketa ECB o dostopu podjetij do financiranja in povzetek julijske razprave Sveta ECB, ki ga je banka objavila v četrtek.
Znaten del podjetij v telefonski anketi ECB poroča, da cene pregleduje in prilagaja pogosteje kot prej. Iz teh odgovorov po oceni Sveta jasno izhaja, da se posredni učinki energetskega šoka že uresničujejo, morda z nekaj zamika, preden se pokažejo v inflaciji. V isti anketi so podjetja poročala o dvomestnih podražitvah pomnilniških čipov, kar odraža povpraševanje, povezano z umetno inteligenco.
| Kako podjetja v evrskem območju oblikujejo cene in kaj kažejo podatki | ||
| Odgovori podjetij v anketah ECB | ||
| Kazalnik | Delež | Podlaga |
| Podjetja, ki pričakujejo zvišanje prodajnih cen | neto 58 % | anketa o dostopu podjetij do financiranja |
| Nefinančne družbe, ki pričakujejo višje plačne zahteve | okoli 20 % | povzetek razprave, vir ankete ni naveden |
| Nefinančne družbe z uvedenimi ali načrtovanimi ukrepi za nadomestilo inflacije | okoli 10 % | povzetek razprave, vir ankete ni naveden |
| Cene in plače v evrskem območju | ||
| Kazalnik | Vrednost | Obdobje |
| Jedrna inflacija | 2,4 % | junij 2026, maja 2,6 % |
| Inflacija industrijskega blaga brez energentov | 0,7 % | junij 2026 |
| Dogovorjena rast plač z neizravnanimi enkratnimi izplačili | 2,6 % | povprečje leta 2026 |
| Lider.si | Vir: ECB, povzetek razprave o denarni politiki s seje 22. in 23. julija 2026 | Neto delež je razlika med deležem podjetij, ki pričakujejo zvišanje cen, in deležem tistih, ki pričakujejo znižanje. Anketa o dostopu podjetij do financiranja je bila deloma izvedena pred zadnjo zaostritvijo spopadov na Bližnjem vzhodu. | ||
Večina podjetij ne pričakuje, da bi konflikt na Bližnjem vzhodu vplival na zaposlenost, povprečno število delovnih ur ali naložbe. Anketa je bila deloma izvedena po podpisu memoranduma o soglasju med Združenimi državami in Iranom in morda ne zajema zadnje zaostritve spopadov.
Pričakovanja podjetij glede višjih prodajnih cen so se po isti anketi umirila. Podjetja po oceni Sveta absorbirajo zvišanja vhodnih stroškov, ki niso stroški dela, v večji meri kot med okrevanjem povpraševanja po pandemiji. V storitvah je bilo zaznati odpor kupcev do podražitev. Letalski prevozniki so ob poskusu zvišanja cen naleteli na manjše povpraševanje.
Cene industrijskih proizvajalcev za vmesne proizvode na domačem trgu so se zvišale, uvozne cene pa so strmo zrasle. Jedrna inflacija v evrskem območju je junija padla na 2,4 odstotka z 2,6 odstotka, inflacija industrijskega blaga brez energentov pa je znašala 0,7 odstotka. Kazalnik ICARIS, ki meri razširjenost inflacijskih pritiskov, je pokazal, da posredni učinki energetskega šoka še niso široko razpršeni.
Posredni učinki in učinki drugega kroga po povzetku potrebujejo čas, da se pokažejo, odziv domačih cen pa bo nazadnje odvisen od skupne dinamike dobičkov in plač. Okoli 20 odstotkov nefinančnih družb pričakuje višje plačne zahteve zaradi energetskega šoka, okoli 10 odstotkov pa jih je ukrepe za nadomestilo inflacije že uvedlo ali jih načrtuje. Orodje ECB za spremljanje plač kaže, da dogovorjena rast plač z neizravnanimi enkratnimi izplačili letos v povprečju znaša 2,6 odstotka.
V razpravi je bila izpostavljena možnost, da bi vlaganja v umetno inteligenco nadomeščala delo s kapitalom in s tem zmanjšala pogajalsko moč zaposlenih ter omejila učinke drugega kroga. Profitne marže so bile v prvem četrtletju, po prilagoditvi za posebne dejavnike na Irskem, večinoma stabilne, napovedni kazalniki pa so za drugo četrtletje kazali na pritisk navzdol.
