29 milijard evrov stroška debelosti letno sproža zahtevo šefice G-BA po reviziji zdravil za hujšanje

foto: Fridolin freudenfett, CC BY-SA 4.0, via Wikimedia Commons

Neposredni zdravstveni stroški debelosti v Nemčiji po izračunih Univerze v Hamburgu znašajo približno 29 milijard evrov letno. Nova predsednica Skupnega zveznega odbora (G-BA) Sonja Optendrenk v prvem intervjuju od prevzema vodenja poziva k ponovni presoji izključitve zdravil proti debelosti iz obveznega zdravstvenega zavarovanja.

G-BA je najvišji organ skupnega upravljanja nemškega zdravstvenega sistema in odloča, katere storitve plača javno zdravstveno zavarovanje za približno 74 milijonov zavarovancev. Optendrenk vodstvo odbora vodi od začetka julija kot prva ženska na tem položaju.

Zdravili Wegovy in Mounjaro nemška zakonodaja, razen pri sladkorni bolezni tipa 2, uvršča med takoimenovana lifestyle zdravila, med katera spadajo tudi sredstva za spodbujanje rasti las ali za povečanje spolne potence. Bolniki ju zato plačujejo sami, tudi kadar sta predpisani za zdravljenje z zdravniško diagnosticirano debelostjo.

Optendrenk je za Spiegel izjavila, da Nemčija vodi „zaostalo“ razpravo o debelosti. Dodala je, da so druge države, med njimi Združeno kraljestvo, dosledno sprejele debelost kot pravo bolezen, ki je ni mogoče odpraviti zgolj s športom in boljšo prehrano. Uvrstitev zdravil, odobrenih za zdravljenje debelosti, pod lifestyle-paragraf je po njenih besedah za prizadete znak, da manjka priznanje bolezni.

Predlagala je, naj zakonodajalec G-BA pooblasti, da opredeli, katere skupine bolnikov naj zdravila prejemajo, za koliko časa in s katerimi spremljevalnimi ukrepi. Kot zgled je navedla zdravila za opuščanje kajenja, pri katerih je zakonodajalec pravilo že prilagodil.

Opozorila je tudi, da injekcija sama po sebi ni oskrbovalni koncept, dokler se teža po prekinitvi jemanja takoj vrne. Dolgoročne študije po njenih navedbah še manjkajo.

Kritizirala je obstoječo nemško politiko cen zdravil. Zavarovalnice po njenih besedah ne morejo trajno vzdrževati visokih cen zaradi podpore farmacevtski panogi v Nemčiji.

G-BA odloča tudi o reformi bolnišnične mreže. Optendrenk je izjavila, da bo od zdajšnjih približno 1.800 bolnišnic v Nemčiji ostalo manj. Odločilno po njenih besedah ni število ustanov, odločilno pa je, da vsaka bolnišnica opravlja tisto, za kar je najbolje usposobljena.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Popularno

Novi broj magazina „Lider.si” donosi brojne ekskluzivne poslovne priče, intervjue i događaje iz regije i svijeta…

Komentarji

Želite v Googlu videti več aktualnih novic iz lider.si?

Dodajte lider.si med svoje prednostne vire v Googlu. Tako boste naše aktualne novice pogosteje videli v iskanju Google in storitvi Google Discover.

Hitreje nas najdete v iskanju

Več naših novic v Google Discoverju
Bodite na tekočem z najnovejšim