Povprečna ladja, ki je lani priplula v slovenska pristanišča ali iz njih odplula, je merila 30.507 bruto ton, 2,3-krat več kot leta 2009, kažejo končni podatki Statističnega urada Republike Slovenije o pristaniškem ladijskem prometu. Število ladijskih postankov se je v šestnajstih letih zmanjšalo s 4.719 na 3.747, skupna bruto tonaža pa je zrasla za 80 odstotkov, na 114,3 milijona bruto ton.
Koper predstavlja 99 odstotkov bruto tonaže slovenskega ladijskega prometa. Vanj je lani priplulo 1.715 ladij, 53 manj kot leto prej. Skupna bruto tonaža ladij v koprskem pristanišču se je kljub manjšemu številu postankov povečala za 4,2 odstotka, na 113,4 milijona bruto ton.
Na kontejnerske ladje odpade 45,7 odstotka celotne bruto tonaže v slovenskih pristaniščih. Povprečna kontejnerska ladja je lani merila 38.208 bruto ton, leta 2009 pa 21.338 bruto ton. V kontejnerjih so v koprskem pristanišču lani pretovorili 10 milijonov ton blaga, v enotah TEU za 12 odstotkov več kot leto prej.
| LADIJSKI PROMET V SLOVENSKIH PRISTANIŠČIH | |||
|---|---|---|---|
| POSTANKI IN TONAŽA PO LETIH | |||
| Leto | Postanki ladij | Bruto tonaža (BT) | Povprečje BT na postanek |
| 2009 | 4.719 | 63.544.157 | 13.466 |
| 2015 | 4.611 | 98.052.854 | 21.265 |
| 2019 | 3.622 | 101.448.333 | 28.009 |
| 2024 | 3.687 | 109.311.827 | 29.648 |
| 2025 | 3.747 | 114.309.171 | 30.507 |
| PO VRSTAH LADIJ V LETU 2025 — POSTANKI IN POVPREČNA VELIKOST | |||
| Vrsta ladje | Postanki | Bruto tonaža (BT) | Povprečje BT na postanek |
| Kontejnerske ladje | 1.367 | 52.230.092 | 38.208 |
| Ladje za generalni tovor | 1.182 | 33.180.064 | 28.071 |
| Ladje za tekoči razsuti tovor | 370 | 7.815.174 | 21.122 |
| Ladje za suhi razsuti tovor | 270 | 10.007.570 | 37.065 |
| Potniške ladje | 249 | 70.937 | 285 |
| Križarke | 227 | 10.793.594 | 47.549 |
| Specializirane ladje | 82 | 211.740 | 2.582 |
| Lider.si | Vir: SURS | |||
Luka Koper podaljšuje severni del prvega pomola. Naložba v vrednosti skoraj 153 milijonov evrov obsega 326 metrov nove obale z dvema privezoma in sedem hektarov dodatnih skladiščnih površin. Po dokončanju del konec leta 2027 naj bi letna zmogljivost kontejnerskega terminala dosegla 1,8 milijona enot TEU. Reški terminal Rijeka Gateway naj bi po načrtih upravljavca v drugi fazi presegel milijon enot TEU letno.
Število ladijskih postankov v piranskem pristanišču se je s 151 povečalo na 316, število postankov potniških ladij z 88 na 249. Križarke so v Piranu opravile 67 postankov. Povprečna križarka je merila 11.808 bruto ton, leto prej 7.276. Ladje za križarjenje so v vseh slovenskih pristaniščih skupaj lani opravile 227 postankov s skupno tonažo 10,8 milijona bruto ton, največ od začetka primerljivih meritev leta 2009.
Skupna nosilnost ladij (DWT) se je lani zmanjšala za 5,2 odstotka, na 105,7 milijona ton. Bruto tonaža meri prostornino ladje, nosilnost pa težo tovora, ki ga ladja lahko prepelje. Razkorak med rastočo prostornino in padajočo nosilnostjo potrjuje premik od razsutega tovora h kontejnerjem in potnikom. Promet, zgoščen na manjše število večjih ladij, je bolj občutljiv za izpad posameznega priveza.
Od 3.747 ladijskih postankov je bil lani po podatkih statističnega urada le eden opravljen z ladjo pod slovensko zastavo. Podatki o ladijskem prometu za leto 2025 so z julijsko objavo statističnega urada postali končni.
