Skupna posplošena vrednost vseh nepremičnin v Sloveniji je ob koncu leta 2025 znašala 300,1 milijarde evrov, izhaja iz letnega poročila Geodetske uprave Republike Slovenije (GURS). Številka je nastala na podlagi nove generacije modelov množičnega vrednotenja, ki jih je potrdila vlada in po katerih je GURS na dan 1. januarja 2025 vsem nepremičninam v državi pripisal nove posplošene vrednosti. Približno 1,1 milijona lastnikov je nato prejelo zbirna potrdila s podatki o svojih nepremičninah.
Sistem množičnega vrednotenja, ki ga GURS vodi na podlagi Zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin (ZMVN-1), ni nov. Prvi koraki segajo v leto 2006, ko je začel veljati ZMVN, sledila so indeksiranja v letih 2013, 2014 in 2018, leta 2017 je bil sprejet ZMVN-1, aprila 2020 pa so bile po prejšnjih modelih v evidenco vrednotenja pripisane vrednosti za vse nepremičnine. Letošnji pripis, izveden 13. maja 2025, je peti večji korak v tem zaporedju in doslej najobsežnejši, saj je informacijski sistem evidence vrednotenja vmes prešel tudi v državni računalniški oblak.
Lastniki, ki menijo, da posplošena vrednost njihove nepremičnine ne odraža dejanskega stanja, lahko uveljavljajo poseben postopek. GURS je namreč ob pošiljanju potrdil začel tudi postopek uveljavljanja posebnih okoliščin, v katerem lastniki opozorijo na dejavnike, ki vplivajo na vrednost, denimo na stanje stavbe ali posebnosti zemljišča. Urad za množično vrednotenje je vzporedno skozi vse leto spremljal nepremičninski trg, analiziral prodaje in najeme ter o trendih obveščal strokovno in širšo javnost.
Sistem, ki ga GURS opisuje kot temelj za davčne, statistične, analitične in strateške procese, danes pokriva celotno nepremičninsko premoženje v državi, vključno z 1,17 milijona stavb, skoraj 1,93 milijona delov stavb in dobrimi 5,8 milijona parcel. Gre torej za infrastrukturo, ki je tehnično pripravljena za uporabo v davčne namene, čeprav Slovenija splošnega davka na nepremičnine še ne pozna. Vprašanje obdavčitve nepremičnin se v slovenski politiki občasno odpira, nazadnje ob razpravah o financiranju lokalnih skupnosti in javnih financ, vendar dosedanji poskusi uvedbe takega davka niso prišli do konca zakonodajnega postopka.
Preberite več:
Vrednosti, ki jih je GURS določil na dan 1. januarja 2025, so že osnova za zbirna potrdila, ki so jih lastniki nepremičnin prejeli v poštni nabiralnik, in kdor se s podatki ne strinja, ima na voljo postopek ugovora prek posebnih okoliščin. Glede na to, da se državna evidenca redno posodablja in da je vrednost vsega nepremičninskega premoženja v državi zdaj uradno ocenjena na dobrih 300 milijard evrov, je smiselno, da vsak lastnik svoje potrdilo dejansko preveri, ne glede na to, ali bo ta podatek nekoč služil tudi za odmero davka.
