Ameriške strateške naftne rezerve so v tednu do 12. junija padle na 340,3 milijona sodčkov surove nafte, kar je najnižja raven od julija 1983. Trumpova administracija je od začetka vojne z Iranom konec februarja iz rezerv sprostila skupno 75 milijonov sodčkov, samo v zadnjem tednu pa 8,9 milijona. Rezerve so nižje od vsega, kar je Amerika imela v rokah po letu 1983, ko jih je Reaganova administracija šele prvič polnila.
Mike Sommers, izvršni direktor Ameriškega naftnega inštituta, je v intervjuju za CNN opozoril, da mora biti SPR napolnjen vsaj 20 odstotkov, da ostane operativen, in da so zdaj na ravneh, pri katerih začenjajo biti zaskrbljeni. “Zdaj je alarm,” je dejal.
Neil Chapman, podpredsednik Exxona, je konec maja na konferenci v New Yorku opozoril, da se svetovne zaloge hitro praznijo na kritične ravni: “Bližamo se ravnem, za katere še nismo slišali.” Opozoril je, da bodo cene nafte skočile, ko se bodo zaloge izpraznile ravno v času konice poletnega povpraševanja po gorivu.
Sproščene zaloge ne bodo nadomeščene dovolj hitro za vrh orkanske sezone, kar pomeni, da bo domenska energetska oskrba ranljiva na vremenske motnje. Ameriška obala Mehiškega zaliva, kjer se nahajajo strateške rezerve v solnih jamah v Teksasu in Louisiani, je vsako poletje izpostavljena orkanom.
Hkrati prihaja novica o dogovoru med ZDA in Iranom o ponovnem odprtju Hormuzke ožine, ki naj bi bil podpisan ta teden. Dogovor prihaja ravno ob pravem času, ko so zaloge pri kritičnih ravneh. Če bo odprtje ožine dejansko realizirano, bo to razbremenilo pritisk na svetovno naftno ponudbo in omogočilo postopno polnjenje rezerv. Za Slovenijo in Evropo stanje ameriških rezerv ni nepomemben znak. ZDA so postale največji izvoznik nafte na svetu, njihove zaloge pa so varnostna blazina globalnega trga.
