59 odstotkov bank bi ob geopolitičnem šoku ustavilo dividende, ECB pa dvomi v učinek

Ustavitev dividend je v načrt ukrepanja ob geopolitičnem šoku vpisalo 59 odstotkov od 110 bank v euroobmočju pod neposrednim nadzorom Evropske centralne banke, zmanjšanje ali zaustavitev novih poslov 50 odstotkov, prodajo portfeljev in premoženja pa 40 odstotkov. ECB v končnem poročilu povratnega stresnega testa za geopolitično tveganje opozarja, da bi sočasna uporaba istih ukrepov v več bankah njihov učinek okrnila.

Vsaka od sodelujočih bank je dobila cilj zmanjšanja količnika navadnega lastniškega temeljnega kapitala (CET1) za 300 bazičnih točk in nalogo, naj sama sestavi geopolitični scenarij, ki bi do takšnega zmanjšanja pripeljal. Povratni stresni test se metodološko razlikuje od stresnega testa na ravni EU, ki ga vsaki dve leti vodi Evropski bančni organ in v katerem vse banke dobijo isti scenarij. ECB v poročilu izrecno navaja, da rezultatov obeh testov ni mogoče primerjati.

Približno četrtina bank je med sprožilnimi dogodki izrecno navedla konflikt na Bližnjem vzhodu, vključno z zaprtjem Hormuške ožine. Med najpogosteje omenjenimi konflikti so še nadaljnja eskalacija vojne v Ukrajini, motnje v trgovini med Kitajsko in Združenimi državami ter napetosti v Tajvanski ožini. Večina bank je kot glavni transmisijski kanal navedla realno gospodarstvo, kanal finančnih trgov pa je bil na drugem mestu. Kanal varnosti in zaščite, ki vključuje fizična tveganja ter kibernetske in hibridne grožnje, je bil pomemben v scenarijih z vojaškimi konflikti in kibernetskimi napadi.

Izgube iz oslabitev posojil so se v scenarijih zgostile v kmetijstvu, gradbeništvu, predelovalnih dejavnostih, prometu in gostinstvu. Vojaški konflikti po ugotovitvah ECB najbolj prizadenejo kmetijstvo in gostinstvo, makroekonomski učinki zaupanja in kibernetski napadi pa predelovalne dejavnosti in promet. Banke pričakujejo, da se bo učinek pokazal predvsem v poslovnem bančništvu in bančništvu na drobno.

Količnik likvidnostnega kritja se je v enoletnem obdobju znižal z mediane 186 odstotkov na 163 odstotkov, medkvartilni razpon pa se je premaknil s 175 do 204 odstotkov na 150 do 185 odstotkov. Navedene vrednosti ostajajo nad regulativnim minimumom 100 odstotkov. Pri deviznem količniku likvidnostnega kritja se je nekaj bank spustilo pod 100 odstotkov. ECB opozarja, da je več institucij kljub predpostavljenemu velikemu upadu kapitala projiciralo le skromen odziv likvidnostnih kazalnikov. Po oceni ECB povezave med solventnostjo in likvidnostjo v okvirih za stresno testiranje v številnih bankah niso dobro zajete.

Kibernetske napade je med nefinančnimi tveganji navedlo 86 bank, 57 med njimi kot glavno vrsto motnje. Motnje storitev zunanjih ponudnikov je navedlo 44 bank.

Pri ukrepih, odvisnih od zunanjih razmer, je 40 odstotkov bank predvidelo prodajo portfeljev in premoženja, 39 odstotkov prevrednotenje obrestnih mer za depozite in posojila, 22 odstotkov pa dokapitalizacijo ali izdajo delnic. ECB izpostavlja predpostavke, ki jih ocenjuje kot preveč optimistične, med njimi pridobivanje kapitala v neugodnih tržnih razmerah in prodajo posojilnih portfeljev po ambicioznih cenah. Nadzorniki bodo te predpostavke z bankami obravnavali v tekočem dialogu o načrtovanju kapitala in sanacije.

ECB v istem poročilu ugotavlja, da so banke na splošno pripravile ekonomsko smiselne scenarije, ki odražajo njihove individualne ranljivosti. Približno 20 odstotkov bank si je postavilo strožji cilj od predpisanih 300 bazičnih točk. Zahtevanih 300 bazičnih točk je nad mediano dejanskega zmanjšanja kapitala v bančnih sektorjih EU v zadnjih 15 do 20 letih, ki po izračunih ECB znaša med 225 in 250 bazičnimi točkami. Banke v simulacijah niso smele predpostaviti fiskalne ali druge državne podpore, ki ne bi bila že odobrena, spremembe denarne politike pa so bile dovoljene.

Kvalitativne pomanjkljivosti se lahko upoštevajo v tistem delu procesa nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja, ki zadeva upravljanje, in lahko vplivajo na kapitalske zahteve iz drugega stebra. Na napotke iz drugega stebra in na napotke za količnik finančnega vzvoda povratni stresni test ne bo vplival.