Evropska unija je v prvih štirih mesecih lanskega leta v blagovni menjavi z državami nečlanicami ustvarila 57,5 milijarde evrov presežka. V enakem obdobju letos je ta presežek izginil in se spremenil v 2,2 milijarde evrov primanjkljaja. Samo v aprilu je EU zabeležila 7 milijard evrov primanjkljaja, kar je največ po aprilu 2023. Obrat za skoraj 60 milijard evrov v enem letu je posledica kombinacije, ki evropskemu gospodarstvu dolgoročno ne obeta dobrega, saj izvoz pada, uvoz raste, energija se draži in proizvodnja krči.
Vrednost izvoza blaga iz držav EU v države nečlanice je v prvih štirih mesecih upadla za 5,8 odstotka. Največji udarec je doživela kemična industrija, katere izvoz je padel za četrtino, piše Bojan Ivanc v Izpod peresa glavnega ekonomista GZS. Sledita živilska industrija z 2,7-odstotnim padcem in proizvodnja strojev in naprav z dvoodstotnim. Na uvozni strani se je vrednost povečala za 0,8 odstotka, pri čemer je uvoz strojev in naprav poskočil za desetino, uvoz surovin pa za 8,5 odstotka, kar je pretežno posledica podražitev kovinskih surovin na svetovnih trgih.
Presežek pri menjavi kemičnih proizvodov, ki je bil tradicionalno eden od stebrov evropske trgovinske bilance, se je prepolovil na 65,7 milijarde evrov. Podobno se je prepolovil presežek pri strojih in napravah na 27,6 milijarde evrov. Hkrati se je primanjkljaj pri energetskih surovinah poglobil na 32,8 milijarde evrov, kar je neposredna posledica višjih uvoznih cen naftnih derivatov po zaprtju Hormuške ožine in začetku vojne na Bližnjem vzhodu.
Za razumevanje obsega preobrata je treba pogledati, kaj se je zgodilo v zadnjem letu. Januarja je Trump uvedel naftno blokado Kube in Venezuele, februarja pa so ZDA in Izrael začeli vojaške operacije proti Iranu. Zaprtje Hormuške ožine, skozi katero v normalnih razmerah preide petina svetovne dobave nafte, je povprečno ceno nafte Brent maja dvignilo na 107,7 dolarja za sodček, kar je 67,5 odstotka več kot pred letom. Cena zemeljskega plina na evropski borzi TTF je maja znašala 47,3 evra za megavatno uro, medletno več za 34,5 odstotka. Evropa, ki je energetsko uvozno odvisna, plačuje ta račun neposredno prek dražjega uvoza in posredno prek zmanjšane konkurenčnosti svojega izvoza.
Industrijska proizvodnja v EU to potrjuje. V prvih štirih mesecih je bila proizvodnja predelovalnih dejavnosti medletno nižja za 0,8 odstotka. Največji padec je zabeležila farmacija z 12,3 odstotka, kar je sicer posledica visoke lanske osnove, ko so podjetja pospešila dobave v ZDA pred napovedanimi carinami. A padci v kemični industriji (4 odstotke), proizvodnji oblačil (4,3 odstotka) in pohištveni industriji (4 odstotke) nimajo te razlage in kažejo na širše strukturno krčenje. Proizvodnja motornih vozil je upadla za 2,2 odstotka, kar je za evropsko avtomobilsko industrijo, ki je sredi prehoda na električno mobilnost, dodaten pritisk.
Aprila je proizvodnja prvič v letošnjem letu mesečno porasla za en odstotek, k čemur so prispevali stroji in naprave ter polproizvodi. Analitiki GZS ta preskok deloma pripisujejo predčasnim naročilom blaga ob pričakovanem prelivanju stroškovnih pritiskov po dobavnih verigah, kar pomeni, da podjetja kopičijo zaloge pred pričakovanimi podražitvami, ne pa da se je povpraševanje resnično okrepilo. To je razlika med dejanskim okrevanjem in obrambnim nakupovanjem.
| Blagovna menjava EU z državami nečlanicami – januar do april 2026 glede na 2025 | |||
|---|---|---|---|
| Kazalnik | Jan.–apr. 2025 | Jan.–apr. 2026 | Sprememba |
| Trgovinska bilanca | +57,5 mrd EUR | −2,2 mrd EUR | −59,7 mrd EUR |
| Izvoz blaga | – | – | −5,8 % |
| Uvoz blaga | – | – | +0,8 % |
| Presežki/primanjkljaji po skupinah | |||
| Kemični proizvodi (presežek) | ~131 mrd EUR | 65,7 mrd EUR | prepolovljen |
| Stroji in naprave (presežek) | ~55 mrd EUR | 27,6 mrd EUR | prepolovljen |
| Energetske surovine (primanjkljaj) | – | −32,8 mrd EUR | poglobljen |
| Industrijska proizvodnja EU (jan.–apr. 2026, medletno) | |||
| Predelovalne dejavnosti skupaj | – | −0,8 % | |
| Farmacija | – | −12,3 % | |
| Kemična industrija | – | −4,0 % | |
| Motorna vozila | – | −2,2 % | |
| Transportna oprema | – | ~+10 % | |
| Računalniki, elektronika, optika | – | ~+10 % | |
| Lider.si | Vir: Eurostat, Analitika GZS, 25. teden 2026 | |||
Za Slovenijo je ta slika pomembna iz več razlogov. Izvoz blaga je bil v prvih štirih mesecih sicer realno višji za 2,8 odstotka, a to je predvsem zasluga farmacije in vozil, torej Krke in Revoza. Luka Koper pa že čuti širše evropsko ohlajanje: pretovor kontejnerjev je po teži upadel za 6,2 odstotka, v aprilu za šestino, pretovor motornih vozil pa za desetino. Ob tem UMAR v junijskem Ekonomskem ogledalu opozarja, da so izvozna naročila maja sicer nekoliko porasla, a ostajajo razmeroma nizka.
Preberite več:
OECD v junijski napovedi za evrsko območje po blažjem scenariju letos napoveduje 0,8-odstotno gospodarsko rast, kar je skoraj za polovico manj kot lani. Po scenariju dolgotrajnih motenj, ki predpostavlja nadaljevanje konflikta do druge polovice 2027, bi se svetovna rast letos znižala na 2,1 odstotka. ECB je 11. junija prvič po septembru 2023 zvišala obrestne mere za 0,25 odstotne točke, kar pomeni, da centralna banka ne pričakuje hitrega umirjanja inflacijskega pritiska.
