Slovenija je na najnovejši lestvici konkurenčnosti švicarskega inštituta IMD zdrsnila na 49. mesto med 70 državami, kar je tri mesta slabše kot leto prej in najnižja uvrstitev v zadnjem desetletju. Gospodarska zbornica Slovenije ob rezultatih poziva novo vlado k takojšnjim ukrepom za razbremenitev dela, znižanje cen energije in skrajšanje postopkov, ki zavirajo investicije.
Generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal je ob objavi rezultatov dejala, da padec pritrjuje opozorilom, ki jih gospodarstvo ponavlja že dlje časa. “Slovenija potrebuje razvojni dogovor, stabilno in predvidljivo poslovno okolje ter hitro izvedbo sistemskih ukrepov. Čas za odlašanje je mimo,” je povedala Nahtigal in dodala, da gospodarski program Made in Slovenia 2035 ponuja jasen okvir z več kot 80 sistemskimi ukrepi, nova koalicijska pogodba pa že vključuje številne predlagane rešitve.
Slovenija je na lestvici IMD najbolj nazadovala pri vladni učinkovitosti, kjer je izgubila sedem mest, in pri gospodarski uspešnosti, kjer je padla za pet mest. Pri poslovni učinkovitosti ostaja med slabše ocenjenimi državami. Posebej zaskrbljujoči so podatki v zadnji četrtini držav pri odpornosti gospodarstva na gospodarske cikle, nevarnosti selitve poslovnih aktivnosti, obremenitvi dela, togosti delovnopravne zakonodaje, administrativnih ovirah, pomanjkanju kadrov in rasti produktivnosti.
Glavni ekonomist GZS Bojan Ivanc je opozoril, da se konkurenčnost slabša prav na področjih, ki so za dolgoročno rast najbolj občutljiva. “Če se bodo stroški še naprej povečevali hitreje od produktivnosti, bo to dodatno zmanjševalo možnosti za investicije, tehnološki razvoj in rast dodane vrednosti,” je dejal Ivanc in kot nujne pogoje za preobrat navedel razbremenitev dela, stabilnejše davčno okolje, hitrejše postopke in usmerjanje javnih sredstev v razvojne naložbe.
GZS v kontekstu rezultatov opozarja tudi na priporočila OECD po odpravi obvezne božičnice. Na zbornici podpirajo prostovoljno in neobdavčeno božičnico, ki izhaja iz dobrih poslovnih rezultatov podjetij, a opozarjajo, da je za številna podjetja že izplačilo obveznega zimskega regresa v zahtevnih razmerah velika dodatna obremenitev.
Preberite več:
Med kratkoročnimi ukrepi, ki jih GZS predlaga novi vladi za prvih šest mesecev mandata, so davčna razbremenitev dela in podjetij, konkurenčnejše cene energije, pospešeno zaposlovanje tujih kadrov ter skrajšanje postopkov pri dovoljenjih in umeščanju v prostor. Na srednji rok zbornica poziva k uvedbi razvojne kapice, konkurenčnejšemu davčnemu okolju in spodbudam za raziskave, razvoj in digitalizacijo. V prvem letu mandata naj vlada skupaj z gospodarstvom pripravi nacionalni razvojni načrt do leta 2035 z jasnimi ukrepi, roki in viri financiranja.
